arhiv NT/ Andraž Purg

Leto po stečaju je proizvodno-poslovna zgradba propadle, a še pred leti zelo uspešne celjske družbe Emo Orodjarna dobila novega lastnika. Na dražbi avstrijske spletne dražilnice NetBit jo je kupila holdinška družba Maksim iz Celja, ki ima proizvodne stavbe svojih podjetij Pocinkovalnica in Container v neposredni bližini na Bežigrajski cesti.

Družba Maksim je v lasti celjske družine Bastl, ki se je s 103 milijoni evrov premoženja na letošnji lestvici najpremožnejših Slovencev uvrstila na 34. mesto. Nepremično premoženje orodjarne je kupila za malo več kot 5,8 milijona evrov.

Gospodarstvo

Bi kupili blagovno znamko Emo?

Že v prvem poskusu

»Ne zgodi se pogosto, da bi v stečajnem postopku tako velika nepremičnina dobila novega lastnika že v prvem poskusu,« je zadovoljen stečajni upravitelj Emo Orodjarne Tomaž Pulko. Za prodajo v avstrijski spletni dražilnici NetBit se je odločil, ker je specializirana za prodajo proizvodne opreme in nepremičnin po vsej Evropi, a tudi zato, ker je z njeno pomočjo nove lastnike že dobilo nekaj stečajnega premoženja ne samo na Celjskem, ampak tudi drugod v Sloveniji.

Pomembno je bilo tudi to, da sodelovanje s spletno dražilnico ni finančno obremenilo stečajne mase Emo Orodjarne, ker bodo Avstrijci stroške, ki so jih imeli z dražbo, in 8-odstotno provizijo zaračunali kupcu. »Spletna dražba tudi onemogoča povezovanje in dogovarjanje morebitnih kupcev, kar se včasih dogaja na običajnih dražbah,« pravi Pulko.

Končna cena 5,8 milijona evrov

Na dražbi, ki je trajala več dni, se je za nakup proizvodno-poslovne stavbe z opremo potegovalo 21 kupcev. Začetna cena je bila 4,4 milijona evrov, kar je vsota likvidacijskih vrednosti nepremičnine in premičnin. Končna cena se je zvišala na 5,8 milijona evrov, kar je po mnenju marsikoga precej skromno plačilo za tako velik industrijski kompleks. Še zlasti ker v Celju prostih zemljišč za proizvodno dejavnost trenutno ni veliko na voljo.

Pulko pravi, da so se s predlagano začetno ceno strinjali sodišče in upniki. »Če bi bila cena višja oziroma tržna, bi prodaja zagotovo traja dlje, kar pomeni, da bi stroški stečaja naraščali. S tako hitro prodajo smo prihranili tudi skorajšnje stroške plačila zavarovanja in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča,« pojasnjuje.

Zaposlitev

So v celjski Orodjarni nekateri delali na črno?

Namesto orodij proizvodnja zabojnikov

Stečajni upravitelj naj bi ta teden že podpisal kupoprodajno pogodbo s kupcem. Maksim ima 90 dni časa, da plača kupnino, vendar je Pulko prepričan, da jo bo poravnal še letos.

Maksim je bil ustanovljen pred 35 leti kot trgovsko podjetje, danes deluje kot upravljavska družba, ki ima v lasti več podjetij. Pocinkovalnica je storitveno podjetje, njena osnovna dejavnost je vroče cinkanje jekla. Družba Container izdeluje posebne zabojnike za komunalno in transportno dejavnost, najmlajša je družba Maksim Hudinja, ki se ukvarja s skladiščenjem in skladiščnimi storitvami. V skupini je še pocinkovalnica Maksim BG v srbskem mestu Inđija.

Slovenija

Emo Orodjarna kmalu na dražbi

Direktor in solastnik Maksima Simon Bastl pravi, da so se za nakup premoženja iz stečajne mase Emo Orodjarne odločili zaradi širitve svoje dejavnosti in reševanja prostorske stiske. »Na to mesto se bo podjetje Container širilo takoj, ko bo opravljena primopredaja nepremičnin. Ko bo postopek nakupa končan, bomo napravili naložbene načrte, da bomo v proizvodnih halah čim prej vzpostavili proizvodnjo,« napoveduje. Z nakupom in tudi s ceno je zadovoljen, čeprav so v družbi želeli, da bi bila dražba končana pri izklicni ceni. »Ker je bilo dražiteljev več, se to ni zgodilo. Zmožnost za širitev kljub temu odtehta višjo ceno,« pravi.

Podjetje Maksim je v Celju za širitev svoje proizvodnje dlje časa iskalo primerno zemljišče. Na vprašanje, kaj je bil razlog, da mu ga ni uspelo pridobiti, Simon Bastl odgovarja: »Celje je zelo omejeno glede razpoložljivosti zemljišč za postavitev proizvodne dejavnosti. Ustrezna prekvalifikacija in prostorska ureditev posameznih območij za tovrstno gradnjo sta postopka, ki trajata izjemno dolgo in marsikoga odvrneta od naložbe,. Mi zaenkrat še vztrajamo.«

Zaposlitev

V Emo Orodjarni plače z veliko zamudo

Naprodaj še nekaj premoženja

Stečajni upravitelj je kmalu po začetku stečajnega postopka, ki ga je sodišče uvedlo sredi lanskega novembra, začel iskati najemnika proizvodnih prostorov, a pri tem ni bil uspešen. Zanimanja je bilo veliko, vendar nihče od morebitnih najemnikov ni bil pripravljen tvegati z najemom prostorov tako velikega podjetja v stečaju. Prodaja proizvodnih prostorov z opremo je idealna rešitev, pravi, saj so nekateri več ton težki stroji vgrajeni v nepremičnino oziroma so njen sestavni del in bi bila njihova odstranitev zelo draga.

V stečajni masi Emo Orodjarne je ostalo še nekaj premoženja, med drugim pisarne v stavbi bližnjega Ritsa, računalniška oprema, blagovne znamke in vozila. Pulko pričakuje, da bo tudi to premoženje kmalu prodal, kdaj bo lahko stečaj končal, za zdaj še ne more napovedati.

Malo več kot 330 upnikov je v stečaju orodjarne prijavilo za 14,6 milijona evrov terjatev, upravitelj Tomaž Pulko jih je priznal za 12,9 milijona evrov. Malo več kot 2,2 milijona evrov je prednostnih terjatev, med katerimi je največ delavskih. Približno 150 zaposlenim, kolikor jih je še bilo v podjetju ob stečaju, je orodjarna ostala dolžna več plač in regresov, nadomestil za malice in odpravnine.