Epidemija Polzelanov ni ustavila, pod streho spravili več projektov
Občina Polzela praznuje občinski praznik 2. oktobra v spomin na Polzelane, ki so bili na ta dan leta 1942 ustreljeni kot talci v Mariboru. V občini trenutno živi malo več kot 6.300 prebivalcev, kar je natančno tisoč ljudi več kot pred dvajsetimi leti. Na račun dobre prometne lege ob avtocesti so si predvsem v ravninskem delu občine dom ustvarile številne mlade družine.
»Obdobje od zadnjega občinskega praznika do letošnjega je zaznamovala epidemija, a smo kljub vsemu letu dobro prešli. Občina Polzela je končala, nadaljevala in začela kar nekaj naložb na področju gradbeništva. Če oceno strnem v enem stavku, lahko rečem, da je bilo leto uspešno,« je v dneh pred občinskim praznikom povedal župan Jože Kužnik, ki občino vodi od leta 2012.
Eden bolj svežih projektov je zagotovo obnova rojstne hiše pesnice in pisateljice ter častne občanke Neže Maurer. Kako dolgo ste se trudili dobiti sofinancerski denar in kako ste si zamislili obnovo hiše?
Na obnovo njene rojstne hiše smo čakali več let, a zgolj zaradi tega, ker smo vedeli, da lahko zanjo prejmemo sofinancerski denar. Pred časom smo bili na razpisu končno uspešni in obnova, skupaj vredna malo več kot dvesto tisoč evrov, se je lahko začela. Ministrstvo za kulturo bo pristavilo denar za polovico obnove, preostanek bo pokrila občina. Vesel sem, da bo ta kulturni spomenik lokalnega pomena končno dobil podobo, kot se spodobi. Izvajalec del bo hišo v celoti obnovil, tudi zadnjo steno, ki jo je že nekoliko načel zemeljski plaz, bo postavil na novo.
Še ne tako dolgo nazaj je bila podelitev priznanj in nagrad najboljšim inovatorjem Spodnje Savinjske doline. Zagotovo ste ponosni, da so bili med najboljšimi petimi kar trije iz občine Polzela.
Tako je. Še posebej sem ponosen, ker se to dogaja vsako leto. Naši inovatorji so med najboljšimi, a ne samo v lokalnem okolju, temveč tudi širše. Zato sem tudi letos pričakoval dobre uvrstitve, čeprav ne kar treh od petih.
Stečajni upravitelj je letos le uspel prodati tovarniški kompleks nekdanje tovarne nogavic. So vam morda znani načrti novega lastnika, ki je mimogrede tudi domačin? Kako gledate na prihodnost omenjenega območja?
Z novim lastnikom tovarniškega kompleksna sva se sestala, tudi zato, ker želi občina na tamkajšnjem območju po vzoru poslovne cone Garant celovito urediti komunalno infrastrukturo. Takrat gospod Kapus, lastnik podjetja, ki je kupilo tovarniški kompleks, še ni bil dokončno odločen, kaj bo z njim naredil. Verjetno ga bo razparceliral in ponudil na trgu. Želim si, da bi občina v začetku prihodnjega leta začela pripravljati projekt za umeščanje komunalne infrastrukture na tem območju, s čimer bi se lahko na napovedanih razpisih potegovala za sofinanciranje tovrstnih naložb. Ob tovarniškem kompleksu imamo v načrtu novo cesto s pločnikom, vodovod, kanalizacijo in elektrifikacijo. V ta sklop sodi tudi razširitev ceste, za kar je občina že odkupila zemljišče.
Kljub temu da bo v prihodnjih letih, kot kaže, tovarniški kompleks izgubljal pridih nekdanje tovarne nogavic, bo ta svoje mesto na Polzeli imela za vedno v muzeju nogavičarstva. Kako ste si ga zamislili?
Ideja ni nova. Stara je približno nekaj let. Porodila se mi je takoj po stečaju tovarne nogavic. Življenje Polzelanov je dolga desetletja zaznamovala proizvodnja nogavic, ki so bile znane v velikem delu Evrope. Zgradbo nedaleč od gradu Komenda, kjer bo domoval muzej, je občina odkupila že lani. Trenutno pripravljamo dokumentacijo za postavitev muzeja. Takoj ko bo pripravljena, se bomo lotili gradbene zasnove.
Letos aprila ste po desetih letih sprejeli dopolnjen občinski prostorski načrt. Katere so glavne spremembe oziroma novosti, ki jih prinaša?
Občani so na nas naslovili več kot petsto predlogov, s katerimi so želeli takšne ali drugačne spremembe zazidalnega načrta. V največji možni meri smo želeli prisluhniti tako tistim, ki želijo kmetovati, kot tistim, ki želijo graditi. Vsem željam na žalost nismo mogli ugoditi, ker imajo soglasodajalci določena pravila in končno besedo. Veseli me, da smo spremembe po petih letih končno spravili pod streho.
Vožnja proti Velenju po obnovljeni državni cesti je povsem nekaj drugega, kot je bila še pred časom, a kljub vsemu obnova še ni povsem končana. Kaj še lahko pričakujemo?
Seveda si želim, da bi direkcija za infrastrukturo cesto v celoti obnovila. Vmes namreč niso obnovljeni še štirje kilometri cestišča. Prav tako si želim, da bi bila cesta nekoliko širša, a smo po drugi strani hvaležni direkciji, da ima posluh za naše želje. Z veseljem lahko povem, da smo se na nedavnem obisku vlade v savinjski regiji dogovorili, da bo direkcija v celoti obnovila cesto med Polzelo in koncem naselja Založe v dolžini 1.300 metrov in ob njej zgradila pločnik z javno razsvetljavo. Gradnja, vredna skoraj 1,8 milijona evrov, bi se lahko glede na trenutno obljube začela že prihodnjo jesen.
Občina sicer nadaljuje tudi obnovo občinskih cest, kot so cesta v Dobriču, pločnik in optika v Ločici, cesta in javna razsvetljava na Savinjskem nabrežju … Katere naložbe lahko pričakujemo v prihodnjih mesecih?
Naša prioriteta je obnova cest šolskega kroga, po katerem vozi šolski avtobus, torej ceste skozi Založe, Podsevčnik in naprej proti Andražu. Seveda je vse odvisno od razpoložljivega denarja. Cene izvajalcev so se zaradi dviga cen materiala precej dvignile, na kar na žalost nimamo vpliva. Bojim se, da bomo morali zaradi tega kakšen manjši projekt izpustiti.
Se lahko v prihodnjih mesecih morda nadejamo tudi ukinitve kakšnega železniškega prehoda?
Načrtujemo ukinitev železniškega prehoda pri nekdanjem Garantu, za kar sicer še nimamo končnega soglasja direkcije za infrastrukturo. Na tem območju bomo zgradili nov premostitveni objekt z navezovalno cesto. Ocenjena vrednost projekta je skoraj milijon evrov, večino bo financirala direkcija, del občina. Prav tako želimo čim prej ukiniti železniški prehod na Bregu pri Polzeli. Letos je bila na njem prometna nesreča, ki se je na srečo končala brez smrtne žrtve, a bi lahko bilo drugače. Na žalost trenutno zaradi bolezni nimamo pravega sogovornika na direkciji. Sicer imamo v načrtu, da bi v prihodnjih letih zaprli tudi vse ostale prehode, ki niso zaščiteni z zapornicami.
Z ostalimi župani občin Spodnje Savinjske doline ste v začetku septembra podpisali pogodbo z izvajalci za gradnjo vodovodov v dolini, kar bo v 70 odstotkih financirala Evropska unija. Kaj boste v sklopu tega projekta gradili v občini Polzela?
Obnova vodovodnega sistema v naši občini je potrebna, ker je vodooskrba v večstanovanjskih zgradbah in v delu Založ šibka. V sklopu omenjenega projekta bomo obnovili vodovod iz Zaplanine do občine Vransko in Braslovče ter naprej do nas. Še posebej pomembna je obnova vodovoda preko Savinje, kjer je najšibkejša točka omrežja, zaradi česar na tem mestu nastaja še posebej veliko vodnih izgub.
Potem ko ste na začetku županske poti že opravljali funkcijo župana neprofesionalno, ste se po nekaj letih spet odločili za takšen način vodenja občine. Prva dva meseca, ko ob županovanju vodite še avtocestno bazo na Vranskem, sta za vami. Sta to, kar ste pričakovali?
Do zdaj mi zelo dobro uspeva tamkajšnje službene obveznosti usklajevati z delom v občini. Ker imam zasedene v precejšnji meri tudi popoldneve, je res, da imam prostega časa bistveno manj, kot sem ga imel. Zaradi sodelavcev tako na eni kot na drugi strani, predvsem imam v mislih občinsko upravo, lahko vse zelo korektno usklajujem. Naši občani ne čutijo nobene spremembe. Kot sem jim že večkrat povedal, sem jim kot do zdaj na voljo po telefonu, elektronski pošti ali osebno v občini. Naslednje leto bom s svojo listo ponovno kandidiral in prepričan sem, da bom dobil nov mandat.
