Je nedeljsko nakupovanje res ključno za ohranitev gospodarstva?
Potrošniki nedeljsko zaprtje trgovin podpirajo, a kljub temu nakupujejo Dodatnega delovnega dne so se trgovske verige razumljivo razveselile, a vse trgovine, ki so sicer ob nedeljah sprejemale kupce, na zadnjo junijsko nedeljo še niso bile odprte, čeprav bi lahko bile. Časa za pripravo in organizacijo delovnega procesa je bilo, kot poročajo trgovci, premalo. Tudi odziv kupcev je bil še skromen. Že prvo avgustovsko nedeljo je bilo v trgovskih središčih spet nekoliko bolj živahno.
Tuševe trgovine, ki so bile že pred epidemijo odprte ob nedeljah, so svoja vrata odprle že prvo nedeljo, ko je bilo to mogoče. Slabši odziv kupcev so, kot pravijo, pričakovali. »Že naslednja nedelja je bila glede na odzive kupcev bližje pričakovanemu obsegu običajnega nedeljskega prometa,« so sporočili iz Tuša, kjer menijo, da je trenutno veljavna kolektivna pogodba, ki ureja nedeljsko delo, dobra in so z njo v pretežni meri zadovoljni tudi zaposleni, saj je nedeljsko delo primerno ovrednoteno. »Člani trgovinske zbornice Slovenije se strinjamo, da je vladni predlog zaprtja trgovin ob nedeljah nedopusten. Skrb vzbujajoča je tudi liberalna ureditev odprtja trgovin ob nedeljah v sosednjih državah, v Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem. Prepričani smo, da bi ob morebitnem nedeljskem zaprtju trgovin pri nas prišlo do odliva kupcev v čezmejne trgovine, kar bi za nas pomenilo neposreden izpad prometa, za državo pa nižji obračunan davka na dodano vrednost,« pojasnjujejo pri nekdaj celjskem trgovcu. »Nikakor namreč ne drži, da se nedeljski nakupi razporedijo na druge dni v tednu, kar potrjujejo tudi naše izkušnje. Zaradi bližine meje kjerkoli v Sloveniji kupci ne vidijo nikakršnih ovir za nakupovanje čez mejo, tudi ob nedeljah.«
Nakupovalne navade se spreminjajo
Številni trgovci, tako veliki kot majhni, opažajo, da so se v času zaostrenih razmer nakupovalne navade ljudi prilagodile razmeram, nekaj nedavno uvedenih sprememb še vedno ostaja. V času epidemije so ljudje odšli po nakupih manj pogosto, a so takrat nakupovali v večjem obsegu. Zdaj ko se je stanje umirilo, temu sledijo tudi nakupovalne navade, ki se ponovno razporejajo na vse dni v tednu, prav tako se povečuje pogostost nakupovanja. Je pa res, kar priznavajo tudi pri Tušu, da kupci vedno pogosteje po spletu naročajo tudi živila. V obdobju epidemije so beležili izjemen porast spletnega nakupovanja in kot je povedala Anja Marjetič, vodja korporativnega komuniciranja pri Tušu, ocenjujejo, da je približno 40 odstotkov kupcev za stalno spremenilo svoje nakupovalne navade. To je tudi pokazatelj, kam in v kateri smeri se bo trgovinsko podjetje razvijalo v prihodnje.
Osebni stik ima svojo moč
Čeprav je spletno nakupovanje v porastu, ostaja pomen fizične trgovine ljudem pomemben, je prepričana vodja nakupovalnega središča Citycenter Celje Darja Lesjak. Kot še pravi, so bile trgovine pred pandemijo oziroma v preteklih letih ob nedeljah dobro obiskane. Center je vrata ob nedeljah spet odprl 2. avgusta, sicer pa posluje v polnem obsegu, seveda ob doslednem spoštovanju vladnih predpisov in priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Mnenja so deljena
Večji trgovski sistemi brez izjeme zagovarjajo nedeljsko obratovanje trgovin. Njihovemu delovanju razumljivo sledijo tudi manjši trgovci, s to razliko, da nekateri med njimi nedeljsko zaprtje trgovin pozdravljajo. »Absolutno podpiramo zaprtje trgovin ob nedeljah, predvsem zaradi zaposlenih, da bi lahko bili med koncem tedna prosti, z družinami,« je dejal direktor trgovin Kea Boštjan Kukovičič. V nedeljo, 26. julija, so imeli trgovine še zaprte in kot pravi Kukovičič, so se o nadaljnjem odprtju odločali glede na ostale trgovce. »Težko bi si namreč privoščili, da bi ostali edini od trgovcev, ki bi imeli ob nedeljah zaprto.«
|
»Zaprtje bi pomenilo upad prihodka in odpuščanje« V Trgovinski zbornici Slovenije (TNS) so odločitev vlade o umiku odloka, ki je prepovedoval obratovanje prodajaln ob nedeljah, pozdravili. Kot pravijo, je v trenutnih razmerah za Slovenijo strateškega pomena, da podpira dejavnosti, ki vodijo h krepitvi gospodarstva in k ohranjanju delovnih mest. »Zaprtje trgovin ob nedeljah pomeni upad prihodka in zmanjšanje gospodarske dejavnosti za vse trgovce ne glede na njihovo velikost.« Od trgovinske dejavnosti je odvisno veliko delovnih mest, ki slovenskemu gospodarstvu prinašajo 34 odstotkov vseh prihodkov. »Ob predpostavki, da bi bil promet enak lanskemu, lahko zaprtje trgovin ob nedeljah pomeni tudi do 10-odstotni upad prometa kar bi zagotovo pomenilo tudi zmanjšanje števila delovnih mest,« pojasnjujejo v zbornici, ki se ob tem opira tudi na podatke zavoda za zaposlovanje. »Iz zadnjih razpoložljivih podatkov za junij 2020 je razvidno, da so med novo prijavljenimi brezposelnimi osebami prevladovali tisti, ki so zaposlitev izgubili v trgovini,« pravijo. Kot pojasnjujejo, številke kažejo, da bi bile posledice zaprtja trgovin ob nedeljah in praznikih za trgovce in širše gospodarstvo lahko zelo hude. Zelo jasno je tudi sporočilo majhnih trgovcev, pravijo v zbornici: »Številni bi bili zaradi upada nedeljskega prometa, ki pomembno prispeva k njihovem poslovanju, prisiljeni zapreti dejavnost, s čimer bi delo izgubilo tudi veliko zaposlenih. Nekaterim je v tem času prihodek upadel tudi do 40 odstotkov.« Ob tem v zbornici opozarjajo, da ne le, da bi bila ob morebitnem ponovnem zaprtju trgovin ob nedeljah ogrožena številna delovna mesta v panogi, ampak bi se močno poslabšal tudi socialni položaj zaposlenih. »To bi pomenilo, da bi zaposleni v trgovini prejel najmanj 1.300 evrov neto manj letnega izplačila. Posledice v smislu zmanjšanja števila dobav pa bi čutili tudi v ostalih gospodarskih panogah, ki so kakorkoli povezane s trgovino.« |
|
»Več denarja za reklame kot za plače« Če so pri trgovinski zbornici vladno odločitev o ponovnem odprtju trgovin pozdravili, so nad politično samovoljo ogorčeni v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije (SDTS). Kot pravi generalni sekretar Ladi Rožič, so prodajalci ne le razočarani, ampak jezni. Glede na javnomnenjske ankete, izvedene med zaposlenimi in potrošniki, so ti namreč pričakovali, da bodo tudi v prihodnje lahko ob nedeljah ostali doma. A je, kot pravijo v sindikatu, spet zmagal kapital. Čeprav so v sindikatu po tihem upali na drugačen razplet, nad odločitvijo vlade, da prekliče Odlok o določitvi minimalnega obratovalnega časa prodajaln z živili in prepovedi obratovanja trgovin ob nedeljah in dela prostih dneh, ki ga je marca uvedla v okviru ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa, niso presenečeni. Generalni sekretar SDTS Ladi Rožič je prepričan, da je nedeljsko odprtje trgovin povsem nepotrebno in da razlage Trgovinske zbornice Slovenije (TZS), ko odprtje glasno zagovarja, ne vzdržijo. Poleg tega so se, kot še pravi, ljudje v času epidemije navadili, da ob nedeljah niso mogli v trgovino. »To nenazadnje potrjuje tudi nedeljski obisk po ponovnem odprtju. Trgovine ›delajo izgubo‹.« Premalo zaposlenih in neživljenjski delovni čas Čeprav je v trgovini zaposlenih 114 tisoč ljudi, je prodajalcev marsikje občutno premalo in zaradi tega morajo delati več, kot je zapisano v njihovih pogodbah, in tudi več, kot dovoljuje slovenska zakonodaja. »Marsikje morajo trgovci delati tudi 12 dni brez dneva počitka, zakonodaja namreč nalaga dva prosta dneva v dveh tednih,« težave zaposlenih razlaga Rožič in dodaja, da bi zakonsko določen prost dan v tednu vsem tem zaposlenim zelo veliko pomenil. Mezda, ne plača Čeprav se že leta govori predvsem o nedeljskem (ne)delu in njegovi smiselnosti, je večini verjetno povsem jasno, da bi zaposleni v trgovinski dejavnosti brez težav oddelali kakšno nedeljo na mesec, če bi za to dobili pošteno nagrado – v obliki finančne spodbude – in predvsem, če bi bilo spodobno plačano njihovo redno delo. Žalostno je, da večina zaposlenih v trgovini prejema doplačilo do minimalne plače. »Plače so mizerne, pogovarjamo se o centih. Delo prodajalca je ovrednoteno na 3,8 evra bruto na uro, medtem ko je minimalna urna postavka 5,4 evra bruto,« z nekaj številkami postreže sogovornik. »Vedeti morate, da v trgovini dajo več denarja za reklame kot za plače. Reklame na televiziji stanejo ogromno, vrednost je sorazmerna z maso plač. Morda jo celo presega,« razkriva Rožič in dodaja, da si lahko trgovska podjetja v duhu zaposlovanja in ohranjanja delovnih mest privoščijo vse. »Ker je država neurejena, ker se namenskega sistemskega kršenja zakonodaje ne preganja,« pravi sindikalist in dodaja, da takšna ravnanja vplivajo tudi na tiste, ki sicer skušajo delovati pošteno, saj so zaradi nekonkurenčnega položaja stisnjeni v kot in tako tudi oni pritiskajo na zaposlene. |
Foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA)
Preberite več v Novem tedniku
