Arhiv KLS

Proizvodne prostore in opremo je obnovila že v nekaj mesecih po povodnji, pred dnevi je odprla še zadnje prostore, ki so večinoma namenjeni zaposlenim. Zdaj čaka na podrobni občinski prostorski načrt, da bo na varnem mestu v bližini tovarne čim prej zgradila novo proizvodno halo. Le tako bo namreč lahko predvsem prihodnje kupce svojih zobatih obročev za pogon avtomobilov prepričala, da je poslovanje z njo varno in zanesljivo. Ko je avgusta 2023 njena proizvodnja zaradi poplave obmirovala, se je za nekaj časa ustavila tudi proizvodnja več avtomobilskih tovarn po Evropi.

Za nov proizvodni vhod, pisarne, sanitarije, garderobe in jedilnico za zaposlene ter za predavalnico, ki skupaj merijo 2 tisoč kvadratnih metrov, so v KLS plačali 3,2 milijona evrov. To je le manjši znesek od skupne vsote, ki so jo do zdaj morali plačati za obnovo tovarne »Za vse, kar smo naredili v dveh letih, do zdaj nismo imeli časa pripraviti primerne proslave,« je ob odprtju novih prostorov povedal ustanovitelj podjetja Bogomir Strašek. Na slovesnost sta prišla tudi minister za naravne vire in prostor Jože Novak in državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež. Obe ministrstvi sta bili v veliko pomoč podjetju pri obnovi po poplavi, je poudaril Strašek.

Nik Jarh

Vedno močnejša azijska konkurenca

V KLS so v dveh letih obnovili večino proizvodnih prostorov. »Trenutno imamo naročil manj, kot smo jih imeli pred poplavo, zato tudi še nismo obnovili vsega. Ampak proizvodnja normalno obratuje, vse proizvodne linije delajo, nimamo večjih zastojev in naročila pravočasno izpolnjujemo. Zato smo zelo zadovoljni,« je povedal Bogomir Strašek, ki ga zelo veseli tudi to, da je podjetju kmalu po poplavi uspelo obnoviti veliko strojev in opreme. Novih strojev, pravi, niso mogli kupovati, saj so dobavni roki zanje zelo dolgi in bi v tem času izgubili vse kupce.

Nik Jarh

V podjetju so zelo hitro, le osem tednov po poplavi, svojim kupcem začeli dobavljati izdelke. Šlo je sicer za manjše količine, ki pa so jih iz meseca v mesec povečevali. »Zaupanje kupcev se je vrnilo in obdržati nam je uspelo dve tretjini naročil. Zdaj se trudimo za nova naročila. Vendar ni dovolj, da kupcem rečemo, da je naša proizvodnja obnovljena in da imamo dovolj zmogljivosti. Predvsem jih zanima, kaj smo naredili, da se ob morebitni novi poplavi proizvodnja ne bo spet ustavila. Zahtevajo, da imamo del proizvodnje na varnem mestu. Zato nas v bližnji prihodnosti čaka veliko dela za izpolnitev te njihove zahteve, ki pomeni gradnjo nove proizvodne hale,« je napovedal Strašek in poudaril, da imajo veliko težav s pridobivanjem kupcev, ki so pred poplavo zobate obroče naročali na Ljubnem. »Naša naročila so šla v Indijo, na Kitajsko in v Južno Korejo. Nismo si predstavljali, da bodo ta območja v kratkem času tako zelo povečala svojo konkurenčnost v primerjavi z Evropo in s Slovenijo. Vedno smo bili optimisti, a smo zaskrbljeni zaradi razmer na trgu. Pred poplavo smo 15 odstotkov proizvodnje izvozili na Kitajsko, danes je tam cena izdelkov, kakršne delamo v naši tovarni, za četrtino nižja. Cene energije so pri nas trikrat višje, jeklo je dražje za 30 do 35 odstotkov, zaskrbljujoča je tudi razpoložljivost delovne sile. V zadnjih desetih letih se je namreč izjemno povečalo število bolniških izostankov. Poleg tega se soočamo še z visokimi davki in visokimi stroški dela,« je težave nanizal Strašek.

Nova hala na varnem območju

Pred poplavo so v KLS, kjer je trenutno zaposlenih 245 ljudi, imeli pripravljeno vse za pridobitev gradbenega dovoljenja za novo halo, ki bi jo postavili na območju sedanje tovarne. V njej so načrtovali serijsko proizvodnjo najzahtevnejših zobatih obročev za pogon električnih avtomobilov in avtomobilov z notranjim izgorevanjem, kar bi podjetju v prihodnjih letih zagotavljalo nadaljnji napredek. Zaradi poplave so načrte ustavili, vendar od namere niso odstopili. Le proizvodno halo bodo morali zgraditi drugje.

Novo halo bodo postavili nedaleč od glavne tovarne, na območju, ki je varno pred poplavami. Merila bo 10 tisoč kvadratnih metrov. Preden bodo lahko kupili zemljišče, naredili načrte za halo in začeli graditi, bo morala občina sprejeti podroben prostorski načrt. Pridobivanje vseh soglasij je šele na začetku, vendar v KLS upajo, da bodo vsi postopki končani najkasneje do konca leta 2025. Po trenutnih ocenah bo nova hala z opremo stala približno 30 milijonov evrov. Po Straškovih besedah imajo trenutno za nove izdelke že pripravljenih pet projektov – štiri za Kitajsko in enega za ZDA.

Pravočasna pomoč države

Bogomir Strašek je poudaril, da bi podjetje še eno takšno katastrofo sicer preživelo, a zelo težko. Sam je ne bi, je dejal. Skupna škoda, v katero so v KLS vključili tudi izpad dohodka v prvem letu po poplavi, je znašala več kot 100 milijonov evrov. Največ škode je bilo zaradi poškodovanih stavb in opreme ter uničenih zalog, zelo draga so bila tudi popravila proizvodnih strojev in čiščenje prostorov. Od države so dobili malo več kot 20 milijonov evrov pomoči. »Zelo smo zadovoljni, ker se je ministrstvo za gospodarstvo zelo hitro odzvalo na naše težave, vendar smo tudi mi svoje delo za pridobitev državnega denarja opravili zelo hitro in temeljito,« je še dejal Strašek in dodal, da so bili hitro in učinkoviti narejeni tudi vsi intervencijski protipoplavni ukrepi.