Srečanje kmetov na Ponikvi: »Hitenje glede zaščite živali veliko breme«
Kmetje iz vse države so se minulo nedeljo zbrali na 22. vseslovenskem srečanju kmetov v rojstnem kraju zavetnika slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva.

Srečanje v organizaciji Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), župnije Ponikva in Občine Šentjur, je med drugim namenjeno krepitvi zavedanja o pomenu kmetov pri pridelavi hrane, odgovornem ravnanju z zemljo in gospodarjenju z naravnimi viri. Med izzivi je vodstvo KGZS tokrat izpostavilo predvsem novo zakonodajo glede zaščite živali.

"Kmetje ne obupajo ob prvi nevihti"
Po sveti maši v cerkvi sv. Martina na Ponikvi, ki jo je daroval upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres, so se kmetje iz vse države zbrali na akademiji ob Slomškovi rojstni hiši. Med drugim jih je nagovoril predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek. Ta je poudaril, da mora družba spoštovati vztrajnost, predanost in ljubezen kmetov do zemlje. »Podeželje bo preživelo, dokler bodo obstajali kmetje, ki ne obupajo ob prvi nevihti in ki iz skromnega naredijo veliko.«

Na vprašanje, kakšen je položaj kmetov danes, je odgovoril, da zakon o zaščiti živali, ki nalaga prepoved kastracije pujskov brez anestezije z letom 2026 in prepoved reje kokoši v kletkah z letom 2029, kmetom nalaga veliko bremen za normalno delovanje.

Dejal je, da zbornica ni proti dobrobiti živali. Tako glede kastracije pujskov kot glede reje kokoši nesnic se na nek način strinja s prilagoditvami, ki jih nalaga zakonodaja. »Naša želja je le, da ne hitimo in ne prehitevamo celotne Evrope. Slovenija je na skupnem evropskem trgu. S hitenjem pri tovrstnih ukrepih spravljamo v težave naše kmečke družine.«
Novi stroški in prekratki roki
Podgoršek je omenil, da je brezbolečinsko kastracijo možno doseči še na druge načine, kot le z anestezijo in analgezijo. Anastezija in analgezija bi za male rejce zaradi potreb po storitvah veterinarjev pomenili dodatne stroške. »Trudimo se, da bi skupaj s kmetijskim ministrstvom in rejci prašičev našli možnost, da bi lahko rejci sami izvajali kastracijo pujskov do sedmega dneva starosti,« je dejal.

Pri spremembah glede reje kokoši nesnic, je triletni prehodni rok po besedah Podgorška prekratek. »Ko je Evropa uzakonila manjšo spremembo – prehod iz reje v navadnih kletkah v rejo v obogatenih kletkah – je bilo prehodno obdobje dolgo 12 let.«

Dodal je še, da so nekateri kmetje komaj zaključili naložbe v obogatene kletke. Naložb so se lotili ne vedoč, da se bo zakonodaja spremenila tako hitro. Zato KGZS skupaj s kmetijskim ministrstvom išče rešitve, kako kmetom, ki bodo morali čez tri leta omenjeno opremo odstraniti, ustrezno finančno pomagati.
»Ne urejajmo kmetijske politike brez kmetov«
Dogodka se je udeležila predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar. Slednja meni, da Slovenci delo kmetic in kmetov premalo cenimo in se premalo zavedamo, kako pozitivno je na krožniku imeti domačo hrano. »Krajša kot je pot od vil do krožnika, bolje je za nas in za okolje,« je dejala.

Na prehranskem forumu, ki ga je organizirala, so jo strokovnjaki opozorili na tri večje probleme – oroševanje, zaščito pred točo in rastlinjake. Pirc Musarjeva je dejala, da imajo glede teh ukrepov prednost velike kmetije, po njenih besedah pa država tudi na male kmete ne sme pozabiti. Upa, da zaključki prehranskega foruma in opozorila kmetov pri vladi ne bodo vedno naleteli na gluha ušesa. »Sedeti je treba skupaj. Ne urejajmo kmetijske politike brez kmetov,« je poudarila.

Kako je danes biti kmet?
Kakšne izzive prinaša kmetovanje in kaj so lepe strani tega poslanstva, smo vprašali nekaj udeležencev nedeljskega dogodka.

Majda Klajnšek, Poljčane: »Srečanja kmetov se rada udeležim, saj je to priložnost, da se pridelovalci družimo in izmenjamo misli o našem položaju. Pri nas doma se ukvarjamo predvsem z vinogradništvom. Vse ni rožnato, a z dobro voljo uspešno premagujemo težave.«

Tona Pogorevc, Slovenska Bistrica: »Pri nas doma sin hodi še v službo, popoldne pa se posvečamo kmetovanju, sam sem že v pokoju. Biti kmet je včasih zanimivo, včasih pa tudi težko. V zadnjem času nam največ sivih las povzroča politika. Ta uvaja vedno nove zahteve, vse predlagane ukrepe pa je nemogoče izvajati. Osrečuje nas, ko dobro opravimo delo. Že lepo pokošen travnik nam prikliče smeh na obraz.«

Darja Opresnik, Ostrožno pri Ponikvi: »Pri nas doma se ukvarjamo z govedorejo, obdelujemo šest hektarjev površin. Največ težav nam prinašajo slabe vremenske razmere, toča, pozeba in neurja. Pri tem poslanstvu je največje veselje, ko se živali dobro razvijajo, ko pridelki dobro obrodijo. Ker smo domačini, se vsako leto udeležimo maše in srečanja kmetov.«
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se