Arhiv NTRC

V času vzpona slovenskih mikropivovarn je med hmeljskimi kobulami v osrčju zelenega zlata, Spodnji Svinjski dolini, zaživela kraft pivovarna Green Gold Brewing.

Kot večina velikih zgodb se je tudi ta začela potiho, za zaprtimi vrati, v garaži današnje pivovarne. Luka Rojnik je od začetka verjel, da pivo ni le pijača, ki odžeja, temveč izpopolnjen presežek. In k tem idealom direktor pivovarne, ki iz leta v leto raste in v letu proizvede približno 270 tisoč litrov visokokakovostnega in aromatičnega kraft piva, stremi še danes.

Pravljica, ki jo lahko okusite

Luka pravi, da še sam prav dobro ne ve, kaj ga je v pivovarstvu tako pritegnilo. »Od nekdaj sem se zanimal za postopek pridelave piva,« pravi pivovar, ki je odraščal na eni največjih hmeljarskih kmetij pri nas. In prav na domačiji Rojnikovih se je okusna zelena pravljica tudi začela. In to že pred skoraj 150 leti, ko so predniki družine Rojnik na današnjem ozemlju kmetije v Šempetru zasadili prvi hmelj. Kmetija Rojnik je trenutno ena večjih hmeljarskih kmetij v Evropi, ki na 45 hektarjih prideluje sedem sort hmelja. Predniki bi bili zagotovo ponosni, da najmlajši rod domač hmelj uporablja v odličnih pivih. V teh je mogoče okusiti nepozabno kombinacijo tradicije, lokalne pripadnosti in spoštljivega odnosa do zelenega zlata.

»Pravijo, da je hmeljarstvo krona kmetijstva, pivovarstvo pa je neposredna povezava, nadgradnja te dejavnosti. A je treba pri tem poudariti, da je varjenje kraft piva kot poezija, čista umetnost,« pravi mlad savinjski pivovar, ki se je obrti učil pri najboljših ameriških kraft pivovarjih.

Od kupcev do partnerjev

Ker slovenski hmeljarji pridelajo bistveno več hmelja, kot ga na slovenskem trgu porabimo, ne čudi podatek, da ga kar 95 odstotkov izvozijo. In Rojnikovi so hmelj že pred leti začeli izvažati v Združene države Amerike. Z ameriškim trgom so sodelovali brez posrednikov, kar pomeni, da so se s kupci, pivovarji sestajali sami. Tako je Luka še kot »mulc« z očetom obredel dobršen del ZDA, kjer je spoznal številne ameriške kraft pivovarje ali krafterje, kot se imenujejo med seboj. »Kraft scena se je začela v 80. letih prejšnjega stoletja razvijati prav v Ameriki in tako je danes prav Amerika na tem področju – enako kot na številnih drugih – velesila, ki ji sledi ves preostali svet,« pravi Rojnik, ki se lahko pohvali, da je zaradi dobrih poslovnih odnosov, ki jih je družina zgradila z odjemalci hmelja, pridobil ogromno znanja, pri čemer so danes nekateri od teh pivovarjev tudi njegovi pomembni poslovni partnerji. »Imamo to srečo, da imamo onstran luže zaupanja vredne partnerje in tako lahko dobimo res kakovostne surovine, kar poleg izjemnega domačega hmelja daje našemu pivu pravi okus in dodano vrednost,« pove.

Od ljubitelja do poznavalca

Po vsakem obisku Amerike je bil Luka, ki je bil že kot srednješolec ljubitelj piva, bolj navdušen nad kraft pivi in pivovarstvom. Že pred desetletjem je bil precej nezadovoljen s takratno zeleno-rdečo ponudbo piva v Sloveniji in je rad posegal po tujih »kraft zvarkih«, saj takrat slovenskih še ni bilo. »Na srečo je danes drugače in je ponudba vsako leto bogatejša,« se smeje. Ob spodbudi in podpori družine je bila tako logična posledica domača kuhinja. Ker je imel že takrat prefinjen okus za pivo, ni nikoli posegel po ekstratih, ampak je že od začetka varil s sladom. Prvo 50-litrsko kuhinjo je leta 2014 postavil v predprostoru očetove hladilnice, recepte je pripravljal s prijatelji. Eden prvih Lukvih partnerjev je Matic Trepelj, ki danes skrbi za vizualno podobo piva pivovarne Green Gold Brewing.

Hitro se je pokazalo, da ima Luka občutek za pripravo okusnih receptur. »Vsakokrat je piva zmanjkalo v nekaj urah. To je bil dober znak, da smo sposobni narediti tudi kaj več, predvsem pa bi bilo škoda takšno pivo obdržati zgolj v krogu nekaj ljudi,« se spominja pivovarskih začetkov.

Leta 2016 je Luka ob podpori staršev in prijateljev v stari sušilnici in pripadajočih gospodarskih poslopjih uredil prvo proizvodnjo. Varilnico in fermentorje mu je po njegovih načrtih izdelal bližnji izdelovalec sodov. V istem letu so zagnani pivovarji napolnili prve sode piva. »Prvi je bil india pale ale, hmeljen z domačim hmeljem sort aurora, stryian fox in styrian wolf. Poimenovali smo ga Rocket Queen, ki je še vedno med našimi najbolje prodajanimi izdelki, a smo ga v tem času močno izboljšali.

Ustvarjanje, umetnost in raziskovanje

Luka in Jernej priznavata, da so v začetku veliko »čarali«, saj so delali precej na pamet. Danes je drugače. Vsi imajo več znanja in izkušenj, pri čemer jim pomaga tudi najsodobnejša oprema, ki dovoljuje, da pri svojem raziskovanju okusov vselej naredijo še korak dlje.

Tako vsako leto naredijo tudi kakšno posebno serijo staranega piva, ki ga starajo v različnih lesenih sodih, v katerih so se predhodno starali rum, viski ali druga visoko kakovostna alkoholna pijača. »Letos bomo tako preizkusili tudi sode, v katerih je ›ležala‹ tequila,« razkrijeta nekaj posebnih načrtov

»Na tem področju se trendi zelo hitro spreminjajo, ogromno je inovacij. Vsemu je treba slediti in biti dovolj drzen, da svoje ideje, ki se razlikujejo od drugih, tudi udejaniš,« pravita pivovarja, ki sta ponosna, da tudi pri njih pišejo inovatorsko zgodovino kraft piva. Kot pojasnjujeta sogovornika, je kraft pivo domena manjših pivovarn, kjer se pri razvoju okusov poleg tehničnega znanja prepleta tudi romantika. »In prav zato je kraft pivovarstvo umetnost, medtem ko je veliko pivovarstvo bolj znanost.«

Do nagrade v Nemčiji

Kljub vsem pretresom na domačem in svetovnem trgu, se lahko v savinjski pivovarni pohvalijo s stabilnim poslovanjem. Rast morda res ne bo takšna, kot so jo predvidevali, a bodo to skušali nadoknaditi že v prihodnjem letu.

»Zaprtje gostinskih lokalov in odpoved vseh festivalov se zagotovo močno poznata, saj sta to osrednja prodajna kanala mikropivovarn,« pravi Rojnik in doda, da so imeli srečo, da je ravno v času spomladanskega zaprtja zaživela njihova spletna trgovina, ki so jo pripravljali skoraj leto. »V zadnjem letu smo močno utrdili tudi svoj položaj v trgovinah, tako rekoč ni trgovine, kjer na policah ne bi bilo tudi našega piva,« še pove.

Če je koronsko leto odneslo skoraj vse festivale, tudi hišnega Komasutra beer festival, je letošnje leto v hišo vendarle prineslo pomembno priznanje, ki bo savinjskim pivovarjem še bolj na stežaj odprlo vrata v tujino. V Nemčiji so pred dnevi na tekmovanju European Beer Star že 17. leto zapored razglasili najboljša svetovna piva. Med zmagovalci je pristalo tudi pivo Cashmere iz pivovarne Green Gold Brewing, in sicer z bronastim priznanjem v kategoriji New-Style India Pale Ale. »V eni najstarejših in najbolj znanih nemških šol na področju pivovarstva Doemens Academy pri Münchnu je med 8. in 10. oktobrom 74 strokovnjakov iz Nemčije, Avstrije, Švice, Italije, s Finske, Švedske in iz Lichtensteina okušalo različna piva in na koncu so podelili zlate, srebrne in bronaste nagrade v 70 različnih kategorijah,« je Luka na hitro pojasnil, kako močna je bila konkurenca. Zaradi znanih razmer tokrat ni bilo sejma, ki velja za enega največjih v svetu pivovarstva, kjer se ne predstavljajo samo pivovarji, ampak so na ogled tudi najboljše surovine in oprema. Prav tako ni bilo tradicionalne podelitve, to so organizatorji izvedli na daljavo, pokal je v Slovenijo pripotoval po pošti.

Foto: SHERPA

Preberite več v Novem tedniku