Leto iskanja novih virov
Da se bomo vsi skupaj morali slej ali prej posloviti od premoga, je, če ne že prej, v zadnjem letu postalo jasno vsem. Povsem razumljivo je, da se z načinom in predvsem s hitrostjo zapiranja velenjskega premogovnika in z ustavitvijo šoštanjske termoelektrarne nikoli ne bodo strinjali vsi vpleteni. Veliko je že zamujenega, odgovorov, ki jih terja lokalna skupnost, še vedno ni. Čeprav v zmanjšanem obsegu in zdravstvenim razmeram prilagojeno, so življenje v dolini celo leto barvali kulturno-umetniški ustvarjalci, ki iz leta v leto dokazujejo, da jim idej niti v kriznih časih ne manjka.
Leto 2021 se je v Šaleški dolini začelo tako, kot se je predhodno končalo. V primežu koronakrize, ki je ljudi po skoraj letu še vedno navdajala z negotovostjo. Kmalu po prelomu leta je postalo jasno, da bosta lokalna skupnost in energetska družba, ki je bila nekoč ponos doline, težko našli skupni jezik. Kot rešitev za prihajajočo energetsko krizo so želeli v Tešu kot dodaten energent ob lignitu uporabiti gorivo SRF iz nenevarnih odpadkov. Prvi so se temu glasno in odločno uprli v Šoštanju, sledili so jim tudi v Velenju. Ker se, kot se je v pravkar minulem letu pokazalo, Slovenci v prelomnih trenutkih ne znamo pogovarjati, je za mnoge še vedno dober projekt propadel. Vsaj za zdaj. A kot je bilo ob koncu leta mogoče zaznati iz izjav vodilnih posameznikov lokalne skupnosti, bi lahko že propadel projekt sosežiga vendarle obudili. Župan Mestne občine Velenje (MOV) Peter Dermol, nekdanji direktor Teša, poudarja, da bo občina vedno podpirala razvojno in tehnološko napredne projekte za pridobivanje toplotne oskrbe.
Vsakršne novice o predčasni zaustavitvi Teša zatresejo občane Šaleške doline. Ne toliko zaradi skrbi, da država po izklopu bloka 6 ne bi imela dovolj lastne energije, bolj zato, ker bi se lahko zgodilo, da bi dolina ostala na mrzlem. Izhod iz premoga namreč pomeni velike težave predvsem za enega najstarejših in največjih sistemov daljinskega ogrevanja v državi. Z odpadno vodo iz Teša se namreč ogreva večji del Velenja, skupaj več kot 40 tisoč ljudi.
Namesto rudarstva zobozdravstvo?
V velenjskem zdravstvenem domu, ki je eden največjih v državi, imajo smele načrte z razvojem zobozdravstvene dejavnosti. To želi vodstvo preseliti iz prostorov javnega zavoda v novo zobozdravstveno kliniko, ki jo vidi kot edinstven zobozdravstveni UKC, kakršnega Slovenija še nima. Čeprav gre za idejo, o kateri se bo v dolini zagotovo še govorilo, je že dvignila kar nekaj prahu. Posameznike namreč skrbi, da je to le tlakovanje poti do popolne privatizacije zobozdravstvene dejavnosti, in to v regiji, ki je na pragu socialnega obubožanja zaradi napovedanega prestrukturiranja. Bi torej lahko nekdaj rudarsko mesto postala zobozdravstvena meka?
| Kljub številnim omejitvam zaradi protikoronskih ukrepov so se v Velenju ob koncu poletne turistične sezone lahko pohvalili z novimi mejniki. Tradicionalno je bila najbolje obiskana Velenjska plaža, ki se že več let zapored ponaša z nazivom najboljšega naravnega kopališča v Sloveniji in v vročih poletnih dneh obiskovalcem ponuja možnost sprostitve, ohladitve in dvig adrenalina. Zagotovo bi bil obisk še večji, predvsem pa bi v dolini zabeležili več nočitev, če bi obratoval tudi Kamp Jezero v neposredni bližini. Med ljubitelji kampiranja nekoč zelo priljubljen in tudi dobro obiskan kamp je bil zaradi menjave lastništva in spora med lastnikom ter nekdanjim najemnikom že drugo sezono zaprt. Mnogi upajo, da bo kmalu drugače. Da je kamp ob jezeru odlična naložba in hkrati pomemben prispevek k razvoju turizma, je ugotovila tudi velenjska občina. Kamp, ki ga prodaja Premogovnik Velenje, bo kupila za približno 650 tisoč evrov. |
Koronakriza vir ustvarjalnega navdiha
Da tudi zaprtje ne more ustaviti kulture, so iz tedna v teden dokazovali številni kulturni ustvarjalci. In tudi »šolniki«. Tako je Velenjčan Uroš Kuzman, ki velja za najboljšega matematika med slovenskimi komiki in je hkrati najboljši komik med matematičnimi doktorji, uspel nasmejati vso Slovenijo. Karantena mu ni vzela volje do ustvarjanja. Nasprotno. Z dolgoletnim prijateljem, odličnim glasbenikom Andrejem Hočevarjem, se je lotil zabavnega glasbenega projekta Karantenčice, v katerega je ujel duh časa. Na osnovi glasbenih parodij slovenskih uspešnic se je pozneje rodila še Koronavizija, ki je na humoren način povzela tegobe malega človeka v času epidemije.
Da je ravno kultura tista, ki v človeku ohranja dobro, se zavedajo tudi v Festivalu Velenje, kjer so z napol zvezanimi rokami uspeli izpeljati številne prireditve. Predvsem niso dovolili, da bi epidemiološke razmere odnesle najbolj radoživ in pikast festival daleč naokoli. Pika je prišla v mesto in ga za nekaj dni odela v sončne barve.
Mladostni zanos je vodil tudi ustvarjalce osnovnošolske priredbe muzikala Vesna. »Mi smo solidna firma,« je bilo večkrat mogoče slišati v muzikalu, katerega priredbo so osnovnošolci ob podpori mentorjev in v sodelovanju s Festivalom Velenje pripravili ob 60. obletnici Osnovne šole Mihe Pintarja Toleda Velenje.
O tem, da je nesmiselno v razmerah, v kakršnih smo se znašli, iskati zgolj slabo, je govoril tudi Simon Konečnik – predavatelj, ravnatelj in raziskovalec na področju prihodnosti izobraževanja. Dejal je, da je nestrokovno govoriti o izgubljenih generacijah. »Z novimi pristopi moramo mladim pripraviti popotnico, da bodo gospodarji prihodnosti in ne njene žrtve,« je v intervjuju za naš časopis poudaril dolgoletni ravnatelj.
Foto: Andraž Purg - GrupA in SHERPA
Kaj vse je še zaznamovalo leto v Šaleški dolini preberite v tiskani izdaji Novega tednika.
