Arhiv NTRC

V Šaleški dolini je bila letalska dejavnost dobro razvita že pred drugo svetovno vojno. Leta 1971 je bil ustanovljen Aeroklub Velenje z letališčem v Lajšah pri Šoštanju, iz katerega se je razvilo moderno letališče z vso letališko infrastrukturo, letalskim parkom in aktivnim članstvom. Ob 50-letnici kluba je v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju nastala razstava 50 let Šaleškega aerokluba.

Več kot polstoletno delovanje

Šaleški aeroklub letos obeležuje 50 let aktivnega organiziranega delovanja, a so bili posamezniki na področju letalstva v Šaleški dolini dejavni tudi že prej. Kmalu po drugi svetovni vojni so se posamezni letalci vključili v druge aeroklube, a so se poleg letenja ukvarjali tudi s padalstvom.

V 50. letih je bil v Velenju zabeležen prvi poskus ustanovitve aerokluba, a zaradi različnih razlogov ni zaživel. V 60. in 70. letih se je članstvo klubov po Sloveniji spoprijemalo s številnimi, predvsem finančnimi težavami. Aeroklubi so rešitve za težave iskali v novih dejavnostih, v povezovanju z gospodarstvom in v sodelovanju z vojsko. Pomembna so bila tudi donatorska sredstva.

Leta 1971 je skupina zanesenjakov, ki jim je poveljeval Peter Robida, ob ugodnih gospodarskih pogojih, ki so takrat vladali v dolini, ustanovila Aeroklub Velenje z letališčem v Lajšah pri Šoštanju.

Ime kluba, ki ima ves čas sedež v Lajšah, se je v teh letih spreminjalo. Prvo poimenovanje je aeroklub dobil ob ustanovitvi leta 1971, in sicer Aeroklub Velenje. Že kmalu po ustanovitvi, leta 1972, so ga zaradi izdatne gospodarske podpore Gorenja preimenovali v Aeroklub Gorenje Velenje. V spremenjenih pogojih delovanja je leta 2012 dobil novo ime, Šaleški aeroklub (ŠAK).

Dobra šola in uspešni tekmovalci

V Šaleškem aeroklubu delujejo jadralna, motorna in modelarska sekcija, ukvarjajo se tudi s šolanjem pilotov. Zadnja leta razvijajo in negujejo predvsem jadralno šolo letenja. Člani kluba sodelujejo tudi na domačih tekmovanjih in mitingih v tujini, kjer zasedajo vidnejše uvrstitve.

Kot še pravi Zvonimir Mavri, se posamezni mladi še zanimajo za letalstvo, a je tega v primerjavi s preteklostjo precej manj. Podobno je z modelarstvom. »Otroke bolj privlačijo telefoni kot letalski modeli,« nekoliko razočarano ugotavlja Mavri. A so tisti, ki se za letenje odločijo, toliko bolj motivirani.

»Pred dvema letoma smo pripravili šolo, ki se je je udeležilo osem slušateljev. Večina je že prišla do licence za letenje, nekaj jih na ta zaključek še čaka. Bomo pa konec leta pripravili nov krog teoretičnega pouka. Tega izvajamo v zimskem času, spomladi nato tečajniki izkušnje in znanje pridobivajo v zraku,« sogovornik na kratko povzame področje šolanja.

Preberite še ...

· Prehrana · Oglas

Ribe naj bodo na jedilniku vsak teden

Med člani je še vedno veliko več moških kot žensk. To ne pomeni, da ženske niso dobre pilotke. »Bolj je to povezano s pomanjkanjem časa in z družino,« ugotavlja. A so v Šaleškem klubu ponosni, da imajo v svojih vrstah trenutno eno aktivno članico.

Šaleški aeroklub je eden redkih klubov v Sloveniji, ki je lastnik celotnega letališča, objektov in letal. Letališče ima urejene klubske prostore, hangar in spremljevalne objekte, samostojno črpalko za gorivo za oskrbo, asfaltirano vzletno-pristajalno stezo, dolgo 700 metrov, s podaljškom travnatega dela v dolžini 150 metrov. Na letališču sta urejena letalski servis za generalno letalstvo in manjši gostinski objekt. V klubu je trenutno v jadralni in motorni sekciji približno 55 članov.

Letališče v Lajšah je eno od štirih športnih letališč pri nas, ki ima asfaltirano vzletno-pristajalno stezo. Med piloti velja zaradi konfiguracije in smeri vetra za bolj zahtevno. A kot pravi Mavri, to govorijo predvsem tisti z manj izkušnjami. »Menim, da je naše letališče izjemno lepo, dobro in sodobno opremljeno, a od pilota zahteva tudi natančnost.«

 Foto: SHERPA

Preberite več v Novem tedniku