Arhiv NTRC

»Vsak pretiran strah je trenutno odveč. Sodobne nuklearne elektrarne so grajene varno in imajo vzpostavljene dodelane varnostne mehanizme, zaradi česar jih ne moremo primerjati s tisto v Černobilu. Drugače je z jedrskim orožjem, za katerega niti ne vemo, koliko natančno ga ima Rusija, hkrati tudi ne vemo, kaj se Putinu plete po glavi. O razsežnostih tovrstnih katastrof lahko samo ugibamo,« pravi Celjan, ki si želi, da bi jedrskim elektrarnam pozornost namenjali tudi v mirnih dneh, saj gre za eno najbolj čistih energij, s pomočjo katere je Slovenija bistveno bolj energetsko neodvisna, kar je v tem času še posebej pomembno.

Dnevno spremljamo novice o ruskem obstreljevanju zgradb in infrastrukture v Ukrajini. Nemalokrat pomislimo, kaj bi se zgodilo, če bi bila v katerem od napadov namerno ali nenamerno poškodovana katera od jedrskih elektrarn. Kako kot fizik in uslužbenec Nuklearne elektrarne Krško gledate na dogajanje v tem delu vzhodu Evrope?

Kolikor v medijih spremljam dogajanje, sem opazil, da tako Ukrajinci kot Rusi na jedrske zgradbe gledajo zelo resno. Mednarodne organizacije morajo seveda razmere skrbno spremljati. V javnosti je odmeval požar v zgradbi za strokovno usposabljanje v ukrajinski jedrski elektrarni Zaporožje. Na srečo so ga uspeli hitro pogasiti. Trenutno vso jedrsko infrastrukturo upravljajo ukrajinski strokovnjaki, ki so za to usposobljeni, zaradi česar je kakršenkoli pretiran strah odveč.

Med vašimi sodelavci pogosto nanese pogovor na razmere v Ukrajini v luči tamkajšnjih nuklearnih elektrarn in njihove varnosti? Verjetno ne morete mimo tega …

Tako je. To je v zadnjem času ena od tem na naših operativnih jutranjih sestankih, katerih osrednja rdeča nit je sicer delovanje naše Nuklearne elektrarne Krško. Seveda ne moremo mimo pomembnega svetovnega dogajanja. V Evropi imamo več pomembnih ustanov, ki spremljajo jedrsko dogajanje in radioaktivno sevanje. Če bi do njega prišlo, bi ga takoj zaznale in to sporočile javnosti. Obenem bi vedele, ali je do tega prišlo zaradi težav v kakšni nuklearni elektrarni ali zaradi jedrskega orožja. Mrežo za merjenje sevanja imamo razpredeno tudi po Sloveniji, nad njo bdi Uprava za jedrsko varnost, kjer sem se najprej zaposlil po koncu študija.

Kot ste se že omenili na začetku, gre pri nuklearnih elektrarnah in jedrskem orožju za dve različni zadevi. Zakaj?

Jedrske bombe z eksplozijo poškodujejo neko točko in območje okrog nje. Ob tem povzročijo radioaktivno sevanje, zaradi česar so skriti strah vseh ljudi. Sevanja namreč ne vidimo, ne zavohamo in ne okusimo, le izmerimo ga lahko. Običajno se najbolj bojimo tistega, česar ne zaznamo in ne poznamo. Kako zelo nevarno je, smo videli med drugo svetovno vojno na Japonskem. Kakšne bi bile posledice, je odvisno od velikosti bombe, zato je na pamet o tem zelo težko govoriti. Rusi sicer govorijo, koliko tovrstnih izstrelkov imajo, a to so zgolj njihove informacije, zagotovo pa je, da imajo jedrsko orožje pripravljeno kot tisti zadnji izsiljevalski adut. Na drugi strani so nuklearne elektrarne zelo varne, če delujejo v skladu s predpisanimi pravili in varnostnimi protokoli.

Lahko primerjamo Nuklearno elektrarno Krško z ukrajinskimi jedrskimi elektrarnami?

Nuklearne elektrarne izdelujejo različni proizvajalci po svetu. Naša krška elektrarna je ameriška, medtem ko so ukrajinske ruskega tipa. Še posebej težko je našo elektrarno, v kateri imamo tlačnovodni reaktor, ki je glede na statistiko med najbolj zanesljivimi in najbolj varnimi, primerjati s tisto v Černobilu, ki ima povsem drugačno zasnovo.

Če bi se v Ukrajini zgodilo kaj podobnega, kot se je leta 1986, kako ogroženi bi bili zaradi tega v Sloveniji?

V Černobilu se je takrat zgodil eden najbolj črnih scenarijev, kar se je lahko. Tamkajšnja nuklearna elektrarna je imela z vidika jedrske nesreče zelo neugoden tip reaktorja, zato je prišlo do res ogromnih količin izpustov. Z gibanjem zračnih mas so prišli tudi do nas, kjer so jih zaznale naprave za merjenja, a vidne škode niso pustili. Zavedati se je treba, da radioaktivnost lahko izmerimo že v zelo nizkih količinah, zato je nemogoče, da bi v Ukrajini prišlo ponovno do kakšne takšne nesreče in da zanjo ne bi izvedeli.

Pred časom je bila zelo priljubljena serija Černobil, ki je bila posneta po resničnih dogodkih in je pritegnila ogromno gledalcev. Kaj menite o njej?

Snemalna ekipa je serijo posnela po resničnih dogodkih, a jih je, kot je za takšno produkcijo značilno, dramatizirala. Serija se mi je zdela sicer zanimiva, predvsem zato, ker smo dogodke Černobila predelali že večkrat med šolanjem. Večina dogajanja je resničnega. Morda je tu in tam kakšna malenkost, ki se ne ujema, a to so že res podrobnosti.

Kako morate ukrepati, če pride do nesreče?

Vsaka elektrarna, tudi Nuklearna elektrarna Krško, ima za primer nezgod točno predpisan načrt ukrepov, ki jih morajo uslužbenci izvesti. Če bi prišlo do nesreče, bi v bližnji okolici elektrarne evakuirali ljudi. Druga območja so razdeljena na pasove in od tega je odvisno, kakšni ukrepi pridejo zanje v poštev. Med njimi je zaklanjanje, kar pomeni, da ljudje ostanejo v zaprtih prostorih, dokler radioaktivnih izpustov ne odnese veter. Pred časom se je veliko govorilo tudi o jodovih tabletkah. Tudi zaužitje teh je eden od ukrepov. A zavedati se je treba, da sta to že res skrajna ukrepa in da je pred njima še veliko takšnih, s katerimi skrbimo, da do nesreče sploh ne pride.

Kako torej skrbite za varno delovanje?

Vsaj enkrat letno imamo vajo za primer jedrske nezgode. Del osebja gre v elektrarno, drugi gredo v tri podporna središča, ki jih ima elektrarna. Na simulatorju, ki je popolna kopija komandne sobe, simuliramo nesrečo. Pri tem pripravimo kolikor se da zapleten scenarij. Obratovalno osebje, ki sodeluje pri vaji, se na to odzove po postopkih, ki jih ima pripravljene, in poskuša preprečiti nesrečo. Načrtno mu »nagajamo« tako dolgo, da se nesreča le zgodi. Takrat pridemo na vrsto še vsi drugi, ki v sodelovanju z Upravo za jedrsko varnost natančno sledimo načrtu ukrepov, o katerem sem govoril pri prejšnjem odgovoru. Pomembno je, da pri tem spremljamo smeri vetra, ker je od tega odvisno, kam bo odneslo največ izpustov. Opravili smo celo analizo, v katero od slovenskih statističnih regij bi vetrovi z izpusti največkrat dosegli, a pri tem ni izstopala nobena smer.

Kako sploh deluje nuklearna elektrarna? Kateri so najbolj radioaktivni elementi?

Delovanje Nuklearne elektrarne Krško je, če povem zelo preprosto, zelo podobno delovanju Termoelektrarne Šoštanj, a s to razliko, da v njej paro ustvarjajo s pomočjo kurjenja premoga, medtem ko mi delamo paro iz jedrskega goriva. Osnovni element je uran, ki ga za našo elektrarno v gorivo spreminjajo Američani. Izvor radiacije so izrabljene uranove gorivne tabletke. Ko te gorivne elemente izrabimo, jih damo za najmanj pet let v bazen, kjer se ohlajajo. Od tam jih lahko prestavimo v suho skladišče. Izrabljeno jedrsko gorivo lahko ponovno uporabimo, medtem ko nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, ki so spravljeni v sodih, ne moremo.

Glede na to, da gre za velik sistem, pri katerem ničesar ne smete prepuščati naključju, imate verjetno delo natančno razdeljeno. Kakšna je vaša naloga?

V Nuklearni elektrarni Krško, ki je začela komercialno obratovati leta 1983, je zaposlenih 630 sodelavcev, od tega večina strojnikov in električarjev. Zavzemamo se, da je primerljiva z novimi nuklearnimi elektrarnami po svetu. Zato smo zadnjih deset let posebno pozornost namenjali programu nadgradnje varnosti, ki stane nekaj sto milijonov evrov in je eden od pogojev za podaljšanje obratovalne dobe elektrarne, ki bi se sicer iztekla konec naslednjega leta. Smo tik pred začetkom dolgoročnega obratovanja, s čimer se ukvarjam kot vodja službe podpore dolgoročnemu obratovanju. V prvi vrsti skrbimo za opremo, ki jo imamo natančno pod nadzorom. Najbolj pomembno je, da od vijaka naprej spremljamo njeno staranje. Pri tem upoštevamo vplive okolja, kjer se ta nahaja. Razlika je, ali je vijak na dežju in se po cevi pretaka voda ali ne … Kot sem omenil, smo v procesu podaljšanja obratovalne dobe elektrarne, kar pomeni, da bo lahko delala nadaljnjih dvajset let, torej do leta 2043.

Kaj menite o nekaterih razvitih državah, ki so proti proizvajanju energije v nuklearnih elektrarnah?

Če želimo nadomestiti jedrsko energijo, je za to treba najti nadomestek. Trenutno v Sloveniji ne vidim alternative. Ne gre zgolj za težnje po brezogljični družbi, temveč tudi za energetsko neodvisnost, ki je, kot še posebej dobro vidimo zdaj, zelo pomembna. V Sloveniji imamo zelo dobro izkoriščene hidrološke vire. Na Savi in Dravi sta verigi hidroelektrarn. Veliko energije ustvarimo v termoelektrarni. A za tem, če izvzamemo nuklearno elektrarno, nimamo drugih možnosti, kako proizvesti večje količine elektrike. Sončne elektrarne delajo samo podnevi. Za nameček je njihova energija bistveno dražja. Elektriko, ki se je ne da skladiščiti v velikih količinah, potrebujemo tudi ponoči. Ena od možnosti je še, da bi jo proizvajali na plin, a smo potem spet popolnoma odvisni od drugih. Ob tem je treba upoštevati, da je tudi poraba elektrike zaradi električnih vozil, ki lahko potrošijo toliko kot gospodinjstvo, vedno večja. Dodaten porabnik so toplotne črpalke, ki jih ima vedno več hiš. Zaradi vsega tega je za Slovenijo Nuklearna elektrarna Krško tako pomembna. Jedrske elektrarne, če se jih upravlja strokovno in odgovorno ter je varnost na prvem mestu, so najboljši kompromis. Ne nazadnje je tudi vožnja z avtomobilom, če je za volanom lahkomiselnež, lahko zelo nevarna.

Torej v tovrstnem pridobivanju elektrike vidite vrsto prednosti …

Tako je. Izkoristili bi jo lahko tudi za ogrevanje. V času, ko so energenti vedno dražji, se z vsakim dnem bolj izkazuje, kako pomembno je, da je država energetsko neodvisna. Odpadno toploto v nuklearni elektrarni bi lahko izkoriščali za ogrevanje domov, kar Madžari že počnejo. V času gradnje elektrarne v Krškem Slovenija še ni imela takšnih potreb. Danes je drugače, zato bi ob načrtih za dolgoročno uporabo jedrske energije, predvsem ob novi jedrski elektrarni, veljalo upoštevati tudi ta vidik. (Foto: osebni arhiv)

Stanko Manojlovič (1985) se je po končani splošni gimnaziji Lava, ki deluje v sklopu Šolskega centra Celje, odločil za študij fizike v Ljubljani. Z jedrsko fiziko se je prvič podrobneje srečal v tretjem letniku študija. Pridobil je kadrovsko štipendijo Uprave za jedrsko varnost, kjer se je po študiju zaposlil. Nekaj časa je delal še v Gen Energiji. Karierno pot je nadaljeval v Nuklearni elektrarni Krško, za katero je značilno, da mora vsak zaposleni, preden začne samostojno delati, opraviti triletni izobraževalni program, katerega je opravil tudi Manojlovič, ki je zdaj v tem pomembnem slovenskem energetskem podjetju, ki je v posredni lasti Slovenije in Hrvaške, zaposlen že približno deset let. Obenem je član upravnega odbora Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije, združenja, v katerega so prostovoljno združeni znanstveni delavci in strokovnjaki s področja miroljubne uporabe jedrske znanosti in tehnologije.