Arhiv NTRC

Šentjurski župan pravi, da je navezovalna cesta na nek način njegov »otrok«, s katerim se ukvarja že od leta 2004, ko je bila pobuda z njegovim prizadevanjem vpeljana v postopke državnega zbora. »Zaradi državnih birokratskih postopkov se vse skupaj premika zelo počasi. Občina je domačo nalogo glede umeščanja načrtovane ceste v prostor naredila že leta 2011.« Direkcija za infrastrukturo trenutno z javnim razpisom izbira projektanta. Ta bo imel leto in pol časa, da bo pripravil projekte, je pojasnil župan. »Vmes bo treba izvesti vse postopke, da se bo gradnja po zelo optimistični napovedi začela leta 2023. Obiska ministra za infrastrukturo sem bil zelo vesel. Dal je namreč zagotovilo, da bo navezovalna cesta uvrščena v finančno perspektivo 2021–2027 kot A-prioriteta. To pomeni tudi, da bo država za gradnjo navezovalke zagotovila denar.«

Navezovalna cesta bo dolga le šest kilometrov, njena cena bo več kot 80 milijonov evrov. Zakaj tako visoka cena za tako kratko razdaljo?

Vrednost naložbe je bila ocenjena glede na cene iz leta 2015 ali 2016. Cene gradbenih storitev se spreminjajo, zato bomo pravo vrednost ceste vedeli, ko bo na podlagi projekta pripravljen projekt za gradnjo. Vrednost je visoka tudi zato, ker gre za zahteven projekt, kjer so predvideni viadukti, pokriti vkopi, manjši tuneli in še več takšnih objektov.

Z državo si prizadevate za ureditev dodatnih krožišč. Najprej naj bi bilo zgrajeno tisto pri OŠ Franja Malgaja.

Vesel sem, da je občinska uprava že pred leti pridobila vso dokumentacijo, ki je potrebna za gradnjo krožišč. Pri OŠ Franja Malgaja Šentjur je poleg krožišča predviden tudi dolgo pričakovan podhod. Tako bomo dobili še boljšo povezavo Zgornjega trga in spodnjega dela mesta. Zgrajen bo tudi levi zavijalni pas proti Pešnici. Vso projektno dokumentacijo imamo tudi za gradnjo krožišča pri Resevni. Vsa krožišča so predvidena na državni cesti, zato mora svoj sofinancerski delež zagotoviti država, del občina. Menim, da bosta omenjeni krožišči s pločnikom proti Benjaminovi ulici oz. pomožnemu igrišču zelo izboljšali varnost udeležencev v cestnem prometu.

Izvajalec bo začel graditi protipoplavne ukrepe v Hruševcu. Se bo podoba pokrajine ob Kozarici močno spremenila?

Doslej smo poskrbeli že za veliko protipoplavnih ukrepov in močno izboljšali protipoplavno varnost občine, a veliko dela nas še čaka. Gre za vsebinsko in tehnično zelo zahtevne projekte, ki so tudi zelo dragi. Za del protipoplavnih ukrepov, ki jih bo kmalu začel izvajati izvajalec, smo morali najprej odkupiti zemljišča in pridobiti projektno dokumentacijo, kar je trajalo nekaj let. Načrtovana dela bodo zajemala gradnjo visokovodnega nasipa in betonskih zidov, kar bo Hruševec, ki je bil že večkrat poplavljen, obvarovalo pred visokimi vodami. »Krona« nasipa bo podlaga načrtovane obvoznice čez naselje. Omenjena obvoznica bo dolgoročno nekoč z mostom povezana s krožiščem pri Aspari. Na en mah tako rešujemo več problemov.

Občina Šentjur se tudi kolesarsko prebuja. Zdaj je kolesarska pot iz mesta proti Hruševcu jasneje označena.

Res sem vesel, da nam je uspelo urediti kolesarsko povezavo od Ulice Miloša Zidanška do zdravstvenega doma, kar pomeni, da se ljudje lahko skozi celo mesto podajo s kolesom ali peš. Kolesarska pot od mestnega jedra proti Hruševcu skozi podvoz je sicer kratkoročna rešitev. Pridobili smo že idejno zasnovo, kako bi mesto in naselje Hruševec povezali z nadvozom, kjer bi bil prehod čez železnico in cesto omogočen tako pešcem kot kolesarjem. Nadvoz bi se začel v bližini novega parkirišču pri zdravstvenem domu in bi vodil do območja, kjer je sotočje Voglajne, Kozarice in Pešnice.

Foto: Andraž Purg - GrupA

Preberite več v Novem tedniku