Nižji davek na najemnine: kaj to pomeni za celjske lastnike?
Država napoveduje spremembe pri obdavčitvi najemnin. Celjski lastniki stanovanj bi lahko občutili finančne spremembe, a vprašanje ostaja, kaj bo to prineslo najemnikom.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Država pripravlja spremembe na področju obdavčitve prihodkov iz oddajanja stanovanj, poroča 24ur.com. Predlog predvideva znižanje sedanje 25-odstotne obdavčitve najemnin na 15 odstotkov, za določene skupine najemnikov bi veljala še nižja, 5-odstotna obdavčitev.
Namen ukrepa naj bi bil spodbuditi lastnike stanovanj, da bi več nepremičnin ponudili v dolgoročni najem. Država želi s tem povečati ponudbo stanovanj in olajšati dostop do najema, predvsem za mlade in družine. Kot so še zapisali na 24ur.com, ostaja odprto vprašanje, ali bodo davčne spremembe dejansko pripomogle k večji dostopnosti stanovanj ali pa bodo pomenile predvsem finančno razbremenitev lastnikov nepremičnin.
Kaj bi sprememba pomenila za celjske lastnike stanovanj?
Za lastnike stanovanj v Celju bi bila morebitna sprememba predvsem finančna spodbuda. Tisti, ki danes zaradi davčnih obveznosti, negotovosti pri oddajanju ali drugih tveganj stanovanj ne oddajajo, bi se morda lažje odločili za dolgoročni najem.
Na drugi strani najemniki pričakujejo predvsem več stanovanj po dostopnejših cenah. Samo znižanje davka namreč še ne pomeni, da bodo najemnine avtomatično nižje, saj na njihovo višino vplivajo tudi povpraševanje, lokacija, stanje nepremičnine in splošne razmere na trgu.
Pomanjkanje javnih najemnih stanovanj
Stanovanjska problematika je prisotna tudi v Celju. Mestna občina Celje med ukrepi za pomoč prebivalcem izpostavlja subvencioniranje najemnin, namenjeno tistim, ki zaradi svojih prihodkov težko pokrivajo stroške bivanja.
Poleg zasebnega najemnega trga ostajajo pomembna tudi javna oziroma neprofitna stanovanja. Povpraševanje po njih je praviloma večje od razpoložljivih možnosti, zato država in lokalne skupnosti iščejo načine za povečanje stanovanjskega fonda.
282 novih javnih najemnih stanovanj?
Celje ima trenutno več kot 1.700 neprofitnih stanovanj, ki predstavljajo pomemben del javnega stanovanjskega fonda v mestu, poroča Celje.info. Do leta 2032 naj bi se ponudba povečala še za 282 novih javnih najemnih stanovanj, kar bi lahko pomagalo zmanjšati pritisk na najemni trg in izboljšati dostopnost stanovanj za prebivalce.
Del rešitve za Celje naj bi predstavljala tudi nova stanovanjska soseska Novi trg. Po podatkih Stanovanjskega sklada Republike Slovenije je tam predvidena gradnja 126 javnih najemnih stanovanj različnih velikosti. Če bodo postopki potekali po načrtih, naj bi se gradnja začela leta 2026, zaključek projekta pa je predviden leta 2028.
Nova stanovanja bodo pomenila pomembno povečanje javnega najemnega fonda, vendar bo tudi zasebni najemni trg še naprej igral pomembno vlogo pri zagotavljanju stanovanj za Celjane.
Ali bodo prazna stanovanja prišla na trg?
Eden od razlogov za pripravo sprememb je tudi želja, da bi se več praznih stanovanj vključilo v najemni trg. V Sloveniji je namreč veliko stanovanj, ki niso aktivno uporabljena, medtem ko številni ljudje iščejo primeren najem.
V Celju se vprašanje praznih stanovanj pojavlja že dalj časa. V okviru raziskovanja izziva dostopnih stanovanj Mestna občina Celje navaja oceno, da je v mestu več kot 2.000 praznih stanovanj, vendar uradnega celovitega popisa vseh praznih stanovanj ni.
Bo davčna sprememba dovolj velika spodbuda?
Pri lastnikih stanovanj ostaja pomembno vprašanje, ali je nižja obdavčitev dovolj velik razlog za oddajanje. Poleg višine davka na odločitev vplivajo tudi drugi dejavniki – od urejenosti najemnih pogodb, varnosti plačil, morebitnih tveganj pri oddajanju in stroškov vzdrževanja nepremičnine.
Če bo ukrep zaživel, bi lahko del lastnikov, ki imajo danes stanovanja prazna, razmislil o dolgoročnem najemu. Za najemnike pa bo ključno vprašanje, ali se bo zaradi večje ponudbe izboljšala tudi dostopnost stanovanj.
Pri 1000 evrih najemnine več kot tisoč evrov razlike
Kot so izračunali na 24ur.com, bi lahko bile razlike za lastnike pri višjih najemninah precej opazne. Pri stanovanju z mesečno najemnino 1000 evrov naj bi lastnik po sedanji ureditvi za davek na leto namenil približno 2700 evrov. Po predlaganih spremembah bi bil ta znesek nižji za več kot tisoč evrov, če bi izpolnjeval pogoje za ugodnejšo obdavčitev.
Prav ta primer kaže, zakaj bodo spremembe zanimive tudi za celjske lastnike stanovanj. Ključno vprašanje pa ostaja, ali bo davčna razbremenitev dovolj velika spodbuda, da se bodo prazna stanovanja dejansko pojavila na najemnem trgu.
Za prihodnost celjskega stanovanjskega trga bo tako pomembna kombinacija več ukrepov; od novih javnih najemnih stanovanj do bolj urejenega in predvidljivega zasebnega najema.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
