Njegov »gumi voz« je bil za kmete mercedes
»Z očetom sva odšla po železo na odpad v Celje, se z vlakom vrnila v Stranje. Nato sva v hrib znosila toliko, kot sva si lahko naložila na ramena oziroma v nahrbtnike. Tega me ni sram priznati.« Tako se začetkov svoje podjetniške poti spominja ustanovitelj podjetja Pišek – Vitli Krpan in prejemnik naziva častni občan občine Šmarje pri Jelšah Franc Pišek. Če ne bi imel neizmerne volje, včasih tudi trme, najverjetneje ne bi ustvaril podjetja, ki danes zaposluje 250 sodelavcev in je največji proizvajalec gozdarskih vitlov na svetu. Kot direktor se trudi, da so delavci za svoje delo dobro plačani. Kot človek ostaja skromen. Družbena odgovornost zanj ni le lepo zveneča besedna zveza.
Franc Pišek ni direktor, ki bi zaradi dobrih poslovnih rezultatov po skoraj 45 letih podjetniške poti počasi izpregel. Njegov način življenja je tesno prepleten s podjetjem, ki ga je zgradil skorajda iz nič. Vsako jutro se sprehodi skozi proizvodnjo, na urniku ima številne obveznosti. Če je treba, sede tudi za krmilo viličarja. »Ko vidim, da je treba kaj prestaviti, preložim tovor in se odpeljem naprej. To res ni moje delo, a težko mi ni,« pravi.
Od otroških let je sanjal o tem, da bi prevzel domačo kmetijo. Ker je bila zelo majhna, je ugotovil, da bo od dela na zemlji težko živel. Prvo spodbudo za podjetništvo je dobil doma, kjer so imeli majhno kovačnico in kjer je že kot deček rad opazoval očeta ter mu pomagal pri delu. S predelavami je ustvarjal enostavno ročno orodje in ga uspešno prodajal že v času osnovne šole.
V obdobju, ko so kmetje uporabljali lesene vozove, je v družinski kovačnici v Jazbini zasnoval železni voz z gumijastimi kolesi. »Za razliko od lesenega voza, ki je ob prevozu tovora močno ropotal in ki ga je bilo zelo težko peljati, je bil ›gumi voz‹ za kmete kot mercedes. Ko sem takšen voz pripeljal h kakšni kmetiji, so bili kupci izjemno zadovoljni,« se spominja. Za takšno novost v kmetijstvu je bilo veliko povpraševanja, zato je leta 1971 odprl popoldansko obrt. Posvečal se ji je tudi kasneje, ko se je leta 1974 vrnil iz vojske. Vozove je prodajal v bližnji okolici, a tudi čez mejo, na Hrvaškem. Zahvaljujoč podjetniški žilici, je lahko zgradil hišo za svojo družino.
Zgrabil priložnost in uspel
K izdelovanju vitlov ga je spodbudil eden od prijateljev, ki je opazil, da takšnih gozdarskih strojev na trgu ni. Piška je prosil, naj mu izdela vitel. »Res sem začutil priložnost, jo zgrabil in uspelo mi je,« pravi direktor in lastnik enega vodilnih podjetij za gozdarsko mehanizacijo pri nas.
Ker častni občan občine Šmarje pri Jelšah izvira iz podeželskega okolja, je vedno razmišljal o potrebah kmetij in o tem, kako bi kmetom olajšal delo. »Z njimi sem se veliko pogovarjal in od vsakega sem dobil kakšno idejo. To je zelo pomembno. Če znaš spremljati trg, lahko slediš njegovim potrebam. Morda danes včasih z zelo veliko ekipo sodelavcev težje sledimo željam strank, kot sem to lahko sam počel pred več desetletji. Pred petdesetimi leti so bile za podjetništvo velike možnosti. A kako začeti, to ni bilo jasno nikomur.«
Temelje za uspešno podjetniško zgodbo je postavil v komaj 54 kvadratnih metrov veliki delavnici. Prve vitle je prodal bližnjim kmetom, glas o njih je kmalu segel tudi v bolj oddaljene kraje. Na enem od obrtnih sejmov v Celju so njegove izdelke opazili predstavniki podjetja Hmezad. Že čez nekaj dni so potrkali na vrata njegovega doma, naročili prve vitle in tako se je povpraševanje nenehno krepilo. Ko je vitle naročil kupec iz Nemčije, je glas o proizvajalcu kmetijske mehanizacije iz Šmarja pri Jelšah uspešno prodrl na tuji trg. Danes podjetje na domačem trgu ustvari osem odstotkov prodaje, medtem ko kar 92 odstotkov prodaje ustvari v tujini. Največ kupcev prihaja iz Avstrije in Nemčije.
Stroj mora biti varen in vzdržljiv
Franc Pišek je zagovornik zdrave rasti in organske širitve posla. Kljub temu da je svojo dejavnost vedno širil premišljeno in v skladu s svojimi zmožnostmi, je podjetje danes največji proizvajalec gozdarskih vitlov v Evropi. Lani je ustvarilo tretjino vseh čistih prihodkov od prodaje v celotnem gospodarstvu občine Šmarje pri Jelšah, več kot polovico dobička in je zaposlovalo četrtino vseh zaposlenih v tamkajšnjih gospodarskih družbah. »Vrnitve ni, naši izdelki so znani in priznani po vsem svetu, zanje beležimo izjemno povpraševanje in to mi veliko pomeni,« je povedal.
Je še vedno vpet v razvoj novih izdelkov? Priznava, da ga zelo moti, če želijo mladi inženirji uveljaviti svoje ideje, ne da bi prisluhnili drugim sodelavcem. Zdi se mu, da je miselnost mladih ljudi precej drugačna kot nekoč. Vedno rad pove svoje mnenje in svetuje, kako bi bilo kaj možno še izboljšati. Stroja za delo v gozdu po njegovih besedah še zdaleč ni enostavno izdelati, saj mora biti izjemno varen in zelo vzdržljiv. Podobno je pri avtomobilih, namigne. In doda, da avtomobil, ki se veliko kvari, ni dolgo na trgu.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Preberite več v Novem tedniku
