Od logistike smo odvisni vsi
Na vpetost logistike v vsakdanje življenje res ne pomislimo vedno, čeprav smo od nje še posebej odvisni. Če ne deluje ali pride do zastoja, v trgovini ne moremo kupiti mesa, sadja ali v lekarni dobiti zdravila, ki ga nujno potrebujete. Zdaj je na primer zdravstvo najbolj na udaru. Pred dnevi je odjeknila novica, da se na trgu že kaže pomanjkanje jeklenk za kisik, ki jih covidni bolniki nujno potrebujejo. V medijih je to res »samo« novica, a v družbi gre za težave zaradi logistike. Pretekli teden je bila v Srednji šoli za storitve dejavnosti in logistiko v okviru Šolskega centra Celje konferenca Logistični kadri v operativni logistiki. Danes si ne moremo več predstavljati gospodarskega in splošnega družbenega okolja brez logistično-prometnih dejavnosti znotraj blagovnih in potniških poti na različnih ravneh. Če se ustavi logistika, se ustavi družba. Kot je na konferenci omenil mag. Roman Krajnc, profesor v srednji šoli za storitve dejavnosti in logistiko ter pobudnik konference: »Ko logistika kihne, se prehladi ves svet!«
Celoten članek je objavljen v tiskani izdaji Novega tednika, v katerem poročamo o pomenu logistike tudi v regionalnem okolju in o tem, da so tudi na tem področju kritične razmere. »Na bencinskih servisih ne bo bencina, v lekarnah zdravil, v trgovinah živil, v operacijskih sobah plazme in kisika. Oskrba se bo ustavila, ker ne bo voznikov, da bi vse to pripeljali naročnikom,« opozarja Peter Pišek, direktor in lastnik enega najbolj uspešnih prevozniških podjetij v državi ter predsednik sekcije za promet pri OZS.
Pozornost logistov je usmerjena v globalizacijo, ki je ne moremo več ustaviti. »To ni slabo, a ves svet opazuje, kaj se dogaja na Kitajskem, saj je ta država zdaj izredna velesila na področju surovin, ki se ves čas dražijo. Pritisk na cene je velik in če ne moreš zvišati cene surovin, ›pritisneš‹ na drugem področju, torej tudi na logistiko,« pravi Igor Žula iz Slovenskega logističnega združenja.
Tako imenovan evropski zeleni dogovor, ki je del strategije Evropske komisije o skladnosti politik za trajnostni razvoj, je prav tako ključen za sektor logistike. »Kako se bomo prilagodili trenutnim razmeram, je predvsem odvisno od nas in našega sodelovanja,« še dodaja Žula. Kako pomembne so surovine in s tem logistika, nazorno opiše na primeru smuči, ki so bile pred 20 leti drugačne kot danes, ko so sestavljene iz številnih delov: »Vse te dele je treba od nekod dostaviti v proizvodnjo, jih tudi skladiščiti.« Tudi to je logistika.
Ambicioznost naj bo življenjska
Razmere v tej panogi so danes na enaki ravni kot leta 2008. »Takrat smo razpravljali, kako bomo ohranili logistične kadre, kako jih bomo izobraževali in kako bodo našli službe.« Ne glede na vse je logistika ravno zdaj doživela največja razmah in pomembnost. Po mnenju Žule je to področje dejavnost, kjer je še vedno nekaj manevrskega prostora za rezerve glede financ. »30 odstotkov vozil prevaža manjše količine tovora. In tu je največ prostora za optimizacijo,« poudarja. Naslednje področje, kjer je še nekaj rezerv, je uvedba alternativnih goriv.
»Na ogljične izpuste vplivajo teža vozila, lokacije logističnih centrov, skladišč, načrt dobave in poti … Samo za primer: denimo, da dobavljamo izdelke iz Amsterdama v Slovenijo, stvari je treba sem pripeljati z vozili. To lahko – da bi bilo čim manj ogljičnih izpustov – storimo s plinskimi vozili. Kje na tej poti bomo vozila polnili? Na različnih konferencah to mnogi poudarjajo, vendar je lažje govoriti kot izvesti v praksi. Besede so eno, medtem ko vozniki in logisti dobro vedo, da jim praksa v resničnosti vedno ne sledi. Pozdravljam ambicioznost države, ampak mora biti življenjska,« dodaja Žula. Logisti se torej zavedajo možnosti optimizacije, ki je tudi del tako imenovanega zelenega dogovora, a Žula opozarja, da so te možnosti izvedljive zgolj ob učinkoviti izvedeni infrastrukturi. Kot primer navaja podjetje, ki je premišljeno zgradilo logistični center in s tem prihranilo tudi milijon evrov.
