Prepričani, da lahko k njim seže vpliv nuklearke
Na zadnji seji Sveta regije Posavje so župani šestih posavskih občin, med njimi tudi Bistrice ob Sotli in Radeč, govorili o umeščanju drugega bloka jedrske elektrarne v prostor. Bistriški župan Franjo Debelak je opozoril, da si občina že vrsto let prizadeva za razširitev vplivnega območja Nuklearne elektrarne Krško (NEK). »Res je, da so naši kraji od elektrarne oddaljeni nekoliko več kot deset kilometrov. A strokovne podlage navajajo, da je naša občina zaradi vetrov vsekakor v njenem vplivnem območju.« Uprava RS za jedrsko varnost (URSJV) je primernost območij ukrepanja nazadnje preverila maja lani. V omenjeni ustanovi menijo, da ni potrebe za širitev velikosti območja takojšnjih zaščitnih ukrepov. Dodajajo, da bi lahko omenjeno območje celo zmanjšali.
Franjo Debelak je dejal, da se Občina Bistrica ob Sotli, ki je od NEK oddaljena približno 12 kilometrov, s pozivi za razširitev vplivnega območja ukvarja že od leta 2015. Takrat je od URSJV na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja pridobila strokovne podlage, ki so bile izdelane z namenom umeščanja omenjene elektrarne. Debelak pravi, da strokovne podlage, ki jih je pridobila občina, nakazujejo, da bi vplivi morebitnega izrednega dogodka v elektrarni v desetih minutah dosegli meje bistriške občine. Kot je še pojasnil, bi na to lahko vplivale tudi smeri vetra. »Od Vlade RS pričakujemo, da bo upoštevala stroko, da nam bo priznala, da smo v najožjem delu vplivnega območja, in nam dodelila denarna sredstva, ki jih pričakujemo.«
Več ur za izpust v okolje
Da jedrska nesreča ni trenuten pojav, ki čez nekaj minut doseže okoliške kraje, pojasnjujejo v URSJV. Če bi se v NEK zgodila najhujša možna jedrska nesreča, kot se je zgodila v Fukušimi, kjer so zaradi izgube električnega napajanja odpovedali varnostni sistemi, bi do radioaktivnega izpusta v okolje prišlo po več kot desetih urah. Šele nato bi lahko spremljali, koliko časa bi izpust potoval v okolico. »Radioaktivni izpust v okolje bi bil zelo zmanjšan zaradi časa zadrževanja izpusta in filtriranja. Zato ne drži, da bi morebiten izreden dogodek v elektrarni v desetih minutah dosegel bistriško občino.«
Po prepričanju URSJV sklicevanje na strokovne podlage, ki naj bi nastale še pred gradnjo NEK, ni ustrezno, saj je bila ustrezna raven metodologije analize izrednih dogodkov razvita pozneje, predvsem na podlagi izkušenj iz jedrskih nesreč v elektrarni TMI2 v ZDA, Černobilu v tedanji Sovjetski zvezi in Fukušimi na Japonskem.
Foto: arhiv NEK
Preberite več v Novem tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
