Razvajenost potrošnikov je za kmeta lahko pogubna
Agronom Igor Škerbot je kot svetovalec oziroma specialist za področje zelenjadarstva, okrasnih rastlin, poljedelstva in ekološkega kmetovanja že vrsto let zaposlen v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje. Svojega znanja ne deli le kmetom in pridelovalcem na terenu, ampak ga k sodelovanju v svetovalne oddaje vabijo tudi lokalni mediji, predava in piše strokovne članke, lani je izdal knjigo Vrtnarimo načrtno. Ker ga bolj kot poljedelstvo zanima zelenjadarstvo, si med drugim prizadeva za uvajanje gojenja zelenjave na območjih, kjer se ljudje preživljajo predvsem z gozdarstvom in živinorejo. Ko ima čas, se posveča domačemu vrtu, ki ga dojema kot svojevrstno učilnico na prostem. In zakaj je kritičen do razvajenih potrošnikov?
Narava ga je, kot pravi, prevzela že v otroških letih. Odraščal je na podeželju v Juršincih, kasneje se je z družino preselil na Ptuj v novo hišo, ob kateri je bil vrt, na katerem so pridelovali zelenjavo. Imeli so tudi sadovnjak. Opazoval je starša pri delu, tudi sam je pogosto zavihal rokave in tako vzljubil naravo in njene darove. Tako je že v odraščajočih letih začel razmišljati o pomenu pridelave hrane. V srednji šoli ga je bolj kot družboslovje zanimalo naravoslovje, zato se je brez oklevanja odločil za študij agronomije.
Bili ste štipendist nekdanjega Kmetijskega kombinata Ptuj, vendar niste nikoli delali v njem. Zakaj?
To je bilo v času, ko se je Slovenija osamosvajala in se je ptujski kmetijski kombinat znašel v težavah. Zato me niso zaposlili, kar mi je ustrezalo, saj me je bolj kot poljedelstvo zanimalo zelenjadarstvo. Večji izziv mi je predstavljala pridelava zelenjave, tudi v manjšem obsegu. Tudi zato, ker v zelenjadarstvu poznamo veliko več rastlinskih vrst kot v poljedelstvu. Veliko je izzivov in novosti. Delo je zelo razgibano in terja nenehno izobraževanje. Ko misliš, da veliko veš, dojameš, da ne veš veliko. In to mi je všeč. Ker sem spoznal življenjsko sopotnico s celjskega konca, sem službo iskal v teh krajih in jo našel v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje. Začel sem delati kot svetovalec na terenu v Zgornji Savinjski dolini, kamor sem do takrat rad zahajal kot turist in pohodnik. To je čudovito okolje, ki mi je zelo pri srcu.
Menda ste prav vi v to okolje vpeljali zelenjadarstvo. Kako vam je uspelo?
Predvsem zato, ker so bili prebivalci Zgornje Savinjske doline, ki so se podobno kot na Koroškem preživljali predvsem z gozdarstvom in živinorejo, bili prisiljeni iskati nove priložnosti za zaslužek. Podjetja so namreč zapirala vrata in so mnogi ostali brez služb. V organizaciji kmetijsko-gozdarskega zavoda sem vodil izobraževalne krožke o pridelavi zelenjave. Hodili smo po drugih krajih, kjer so se udeleženci seznanjali s primeri dobrih praks na področju zelenjadarstva. Nekateri so se navdušili in začeli pridelovati različne vrste zelenjave. Če zdaj gledam nazaj, lahko rečem, da je bilo na začetku mojega službovanja večje zanimanje za pridelavo zelenjave kot danes. (Foto: Andraž Purg)
Intervju si v celoti lahko preberete v tiskani izdaji Novega tednika, 22 avgust!
