Arhiv NTRC

 Samodejno premikanje vozil s pomočjo navigacijskega sistema ni več le nekaj, kar smo nekoč opazovali v znanstvenofantastičnih filmih, ampak postaja vedno bolj uveljavljeno tudi pri obdelovanju kmetijskih površin. Po besedah Aleša Chibe so tovrstna dognanja že na zelo visoki ravni. »Programska oprema takšnih sodobnih traktorjev glede na vnesene podatke naredi načrt vožnje, traktor samodejno vozi in tudi obrača ob robu zemljišča. Voznik le nadzoruje, kako je delo opravljeno. Traktor zbira številne podatke, s pomočjo katerih lahko kmet spremlja različne stvari. Med drugim tudi to, na katerem delu njive je bilo več pridelka in kje manj. S pomočjo podatkov lahko še bolj učinkovito pripravi zemljo, na primer prilagodi gnojenje.«

Opozarjate tudi na prihranke pri porabi gnojil, škropiv …

Če kmet sam upravlja vozilo, težko sledi temu, kje je že peljal s škropilnico in kje ne. Če je škropilnica upravljana z navigacijo, se tam, kjer so bile površine že obdelane, šobe zaprejo. Noben del površin tako ni poškropljen dvakrat. Tako je možno tudi sejati, gnojiti … Ker ni prekrivanja, to omogoča prihranke. Večje kot so kmetijske površine, večji so prihranki.

Bo zaradi novih tehnoloških dognanj v prihodnje voznik še sploh moral biti v kabini ali bodo kmetijski stroji sami obdelovali površine?

V Združenih državah Amerike, kjer so ogromne obdelovalne površine, pametna tehnologija ponekod pri delu že nadomešča človeka. Trenutno je tako, da neko površino obdelujejo trije traktorji, v enem je voznik, dva kmetijska stroja pa sledita vzporedno in samodejno opravljata enako delo. Sicer menim, da je prisotnost človeka še vedno zelo pomembna. Kmetijski stroj namreč ne zazna, če se na primer nekaj zlomi na priključku, medtem ko človek to takoj sliši in se odzove.

In alternativni pogoni kmetijskih strojev? Kakšna goriva jih bodo poganjala v prihodnje?

Različni proizvajalci pri tem izbirajo različne smeri. New Holland je pred leti preizkušal vodikov pogon, zdaj raziskuje možnosti, ki jih ponuja biometan. Slednji nastaja pri razgradnji gnojevke, ostankov krme in ostankov kmetijskih pridelkov. Če metan zajamemo, prečistimo in ustrezno skladiščimo v visokotlačnih cisternah, lahko z njim poganjamo traktor. Ponekod že obstajajo kmetije, ki so glede tega popolnoma samooskrbne. Pri manjših traktorjih, ki imajo manjšo moč in kamor uporabniki priklopijo lažje priključke, se uveljavlja električni pogon.

So slovenski kmetje močno dovzetni za zadnje tehnološke novosti?

Za alternativne načine pogona kmetijskih strojev slovenski kmetje še niso zelo dovzetni. Eden od razlogov za to je, da se bioplinarne v Sloveniji niso razvijale v pravo smer, medtem ko so se v nekaterih drugih evropskih državah, kot je na primer Nemčija, močno uveljavile. Mladi kmetje, sploh tisti z večjih kmetij, so nasploh zelo dovzetni za sodobno tehnologijo. Precej se zanimajo za kmetijske stroje, ki omogočajo samodejno vodenje z navigacijo. Tehnološke novosti najlažje spoznajo s pomočjo testnih traktorjev. Slednje jim posodimo, prikažemo jim način upravljanja.

Foto: Andraž Purg

Preberite več v Novem tedniku