Sadjarstvo zadnje desetletje v primežu pozeb
Izredni vremenski dogodki so v zadnjih letih vedno pogostejši. Tokratna pozeba je že četrta v zadnjih šestih letih, zato je kmetijstvo v vse večjih preizkušnjah, ogroženih je vse več delovnih mest. Nizke temperature prejšnji teden so po odzivih s terena povzročile veliko škode, predvsem pri sadjarjih. Kolikšna je poškodovanost, bo razvidno po koncu obdobja nizkih temperatur, natančneje šele maja in junija. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) ocenjuje, da je že zdaj jasno, da bo, kjer so bile sadne vrste v polnem cvetu, škoda katastrofalna. Po zadnjih ocenah ministrstva naj bi pozeba povzročila za 40 do 50 milijonov evrov škode. Primerljiva naj bi bila s škodo po pozebi v letih 2016 in 2017, ko je dosegla približno 45 milijonov evrov.
Škoda zaradi pozebe je naravna nesreča, za katero je od leta 2006 naprej mogoče pridobiti pomoč v obliki sofinanciranja zavarovalne premije. Ker Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč določa, da sredstev ni mogoče dodeliti za odpravo posledic neugodnih vremenskih razmer v kmetijski proizvodnji, če je bila za odpravo teh pridobljena državna pomoč v obliki sofinanciranja zavarovalne premije, prizadeti sadjarji na državno pomoč iz tega naslova ne morejo računati. »Žal se zavarovanja ne poslužuje dovolj veliko število kmetov, želimo pa si, bi bilo tega še več v prihodnje. Ministrstvo tudi nima vpliva na zavarovalne produkte,« so sporočili iz ministrstva, kjer so takoj po zadnji pozebi prejšnji teden oblikovali interno skupino, katere cilj je najti ustrezne rešitve. Ena izmed njih je priprava interventnega zakona, s katerim bi lahko pomagali prizadetim. Rešitve bi bile možne tudi na področju odpisa plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter pregledu možnosti odprave ali zmanjšanja določenih administrativnih zadev.
Prilagoditve so nujne
»Ker se narava ne bo prilagajala nam, se bomo morali mi. A tega kmetijstvo, ki je že tako v velikih težavah, ne bo zmoglo samo. Prej ko se bo vlada zavedala, da brez kmetijstva tudi hrane ne bo, lažje nam bo vpeljati spremembe in nujne prilagoditve,« je izpostavil predsednik KGZS Roman Žveglič. Da so prilagoditve na vremenske razmere v kmetijstvu več kot nujne, se strinja tudi minister dr. Jože Podgoršek. »Podnebne spremembe so tako očitne, da moramo še bolj intenzivno in z vso resnostjo delovati v smeri preventive pri vseh aktivnostih, ki jih vodimo.« Večjo pozornost bo treba nameniti tehnološkim rešitvam v sadjarstvu, agrotehničnim ukrepom, zavarovanjem, protitočni mreži, vzpostavitvi vzajemnega sklada, namakalnim sistemom in oroševanju.
Želijo poenostavitve
Ravno to zadnje se je ob nedavni pozebi izkazalo za najbolj učinkovit ukrep, a kot opozarjajo sadjarji, pot do protislanske zaščite ni enostavna. »Stanje v panogi je kritično, potrebujemo poenostavitev postopkov za vzpostavitev tako oroševanja kot namakanja, mogoče potrebujemo celo zakon, da v največji možni meri omogočimo uporabo vode za ta namen. Nerazumljivo je, da sodimo med najbolj vodnate dežele v Evropi, pa imamo toliko ovir pri izkoriščanju le-te,« je na težave opozoril predsednik odbora za sadjarstvo pri KGZS Boris Orešek. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki sofinancira od 50 do 90 odstotkov tovrstne naložbe, priznava, da je težava ukrepa velika raba vodnih virov in dostop do njih. Sistem namreč potrebuje veliko vode, zato bo v prihodnje nujno usklajevanje z resornim ministrstvom za okolje in prostor glede rabe vodnih virov. Sadjari ob tem upajo, da bo čim prej prišlo tudi do poenostavitve vseh potrebnih dovoljenj in prilagoditve razpisov prav za oroševanje. To je namreč še vedno v senci namakanja. Foto: SHERPA
Preberite več v Novem tedniku
