Arhiv NTRC

Kot je povedal Andrej Žmahar iz Nove vasi, bi država in občina za zadrževalnike radi namenili najboljša kmetijska zemljišča. Prepričan je, da bi se za protipoplavno varnost dalo poskrbeti drugače in tako, da kmetje ne bi bili postavljeni v težek položaj. »Če upravljavci Slivniškega jezera vodo pravočasno uravnajo, v Črnolici ni poplav. Zato dvomimo v smiselnost zadrževalnika. Slednji ne bo ščitil našega kraja, temveč druga območja, verjetno predvsem industrijsko cono.«

Njegova kmetija obsega približno 9 hektarjev obdelovalnih površin. Če bi se uresničil načrt umeščanja zadrževalnika, bi bilo 2,35 hektarja njegovih kmetijskih površin predvidenih za nasipe. Tudi večina druge njegove zemlje je v območju zadrževalnika. Po zemljiščih, ki jih ima v najemu, je predvidena gradbena cesta. »Glede na vse to se lahko od kmetovanja kar poslovim,« je pojasnil. In dodal, da bi zaradi umeščanja zadrževalnika imel veliko težji dostop do svojega gospodarskega poslopja oz. kozolca.

Da so dosedanje poplave povzročile ogromno škodo na zasebnih, gospodarskih in industrijskih objektih, javni infrastrukturi ter na kmetijskih zemljiščih, poudarjajo v Občini Šentjur. Da bi območje zavarovali pred visokimi vodami, so doslej izvedli več sklopov protipoplavnih ukrepov, ki so bili projektirani na podlagi zakonskih strokovnih podlag. V občini so prepričani, da bo dokončno poplavno varnost in ugoden vpliv dolvodno na celotno porečje Savinje možno doseči le, če bodo izvedeni še drugi načrtovani ukrepi. Pri tem bo imel suhi zadrževalnik Črnolica z načrtovano prostornino približno 650 tisoč kubičnih metrov največji pozitiven vpliv.

Želijo biti bolj vključeni

Žmahar je povedal, da so kmetje med razgrnitvijo občinskega prostorskega načrta, ki se je iztekla v začetku februarja 2011, podali pripombe in povedali, da želijo sodelovati pri pogajanjih. Občinski svet Občine Šentjur je občinski podrobni prostorski načrt za suhi zadrževalnik in umeščanje navezovalne ceste sprejel jeseni 2011. »Vendar se odgovorni v občini z nami ne želijo pogajati. Uresničiti želijo, kar so si zamislili. Poslali so svoje predstavnike, ki so nam prinesli pogodbe v podpis. Podpisati bi morali služnosti, državi bi morali dati stavbo pravico,« je dejal sogovornik.

Iz Občine Šentjur so sporočili, da so kot partner države le posrednik pri pridobivanju zemljišč za suhe zadrževalnike, medtem ko celoten postopek narekuje DRSV, ki je tudi investitorka tega projekta. Da bi občanom kar najbolj izčrpno predstavila ključne informacije, je občina do njih pristopala individualno. Krajanom je bil projekt predstavljen na različnih forumih. Med lanskim oktobrom in letošnjim januarjem je bilo organiziranih pet javnih razprav, na katerih so sodelovali tako predstavniki DRSV kot tudi projektantske družbe.

Foto: Nik Jarh

Andrej Žmahar: »Če so poplave, voda hitro odteče. V zadrževalniku pa voda za seboj pusti ogromno nesnage in mulja. Na takšni zemlji nato ne moremo kmetovati. Če bo v zadrževalniku voda, bomo kmetje tisto leto tudi brez pridelka. V primeru njegove izgube želimo od pristojnih izvedeti, kakšna bo odškodnina in kdaj bo izplačana.«