Arhiv NTRC

V Javnem zavodu za turizem in kulturo (JZTK) Rogaška Slatina pravijo, da so zdravstvene in geopolitične razmere na vzhodu imele in še imajo močan vpliv na obiskanost tega turističnega kraja. Destinacija se je kratkoročno osredotočila na bližnje trge, kot so Italija, Avstrija, Hrvaška. Dolgoročno začrtana strategija razvoja turistične destinacije do leta 2027 po besedah direktorja zavoda Dina Markovinoviča nasploh temelji na privabljanju tujih gostov. »Težko je napovedati, iz katerih držav bo prihajalo največ gostov. Na nedavnem sejmu v azerbajdžanskem Bakuju smo zaznali, da je povpraševanje rusko govorečih gostov zelo veliko. Glavna težava je, da morajo tamkajšnji državljani za vstop v Slovenijo pridobiti vizo. Ko bo ta ovira odstranjena, spet pričakujemo več rusko govorečih gostov.«

V desetletju strm padec

Kaj kažejo statistični podatki? Leta 2014, ko so v slatinskih hotelih zabeležili skupno 240 tisoč nočitev, je bilo približno 15 odstotkov slovenskih gostov, več kot tri četrtine nočitev so ustvarili gostje iz tujine. Med njimi so bili na prvem mestu gostje iz Ruske federacije s skoraj 94 tisoč nočitvami, sledili so Italijani (približno 34 tisoč nočitev), Ukrajinci (17 tisoč nočitev) in Izraelci (skoraj 14 tisoč nočitev).

Lani, ko so v Rogaški Slatini imeli 165 tisoč nočitev, so tretjino ustvarili slovenski gostje (51 tisoč nočitev). Med tujci so se po številu nočitev na prvo mesto uvrstili Ukrajinci (20 tisoč nočitev), na drugo mesto Italijani (16 tisoč nočitev), sledili so Izraelci (13 tisoč nočitev) in gostje iz Ruske federacije (9 tisoč nočitev).

Pred desetletjem so Rusi v Rogaški Slatini ostajali malo manj kot 12 dni, kar je bilo nad povprečjem drugih gostov. V JZTK Rogaška Slatina pravijo, da so gostje iz Ruske federacije lani tam bivali v povprečju osem dni, Italijani so v kraju ostali povprečno štiri dni, Avstrijci in Slovenci približno tri dni.

Prihodnost je velika loterija

Tako kot drugi slatinski hotelirji je tudi Stanislav Pšeničnik, direktor in lastnik družbe Hotel Sava Rogaška, v preteklih letih dejavnost in ponudbo svojih hotelov usmeril predvsem na goste z ruskega govornega območja. Zdaj pravi: »Mislili smo, da smo na konju. Očitno ni bil pravi.«

Pšeničnikovo podjetje je v svojih dveh hotelih Sava in Zagreb, ki imata skupaj 153 sob, do začetka pandemije imelo dve tretjini gostov z ruskega govornega območja. Največ je bilo Rusov in Ukrajincev. Tretjino gostov so predstavljali Izraelci, Nemci, Italijani, Avstrijci in Slovenci. »Prepričani smo bili, da se bodo, ko bodo prenehale veljati prepovedi obratovanja zaradi covida, ruski in drugi gosti začeli vračati v Rogaško Slatino, a se je začela rusko-ukrajinska vojna ter skoraj v celoti zaprla trg teh dveh držav. Nekaj gostov iz držav nekdanje Sovjetske zveze še imamo, predvsem iz Azarbajdžana, Kazahstana in Moldavije, a jih je zelo malo,« pravi Stanislav Pšeničnik. Podjetje se je že lani usmerilo na sosednje trge, to je na Avstrijo, Italijo in Hrvaško, vendar gostov iz teh držav ni toliko, kot si želijo. »Ne vem, kaj se dogaja z Italijani, ki so včasih množično obiskovali Rogaško Slatino in so predstavljali več kot polovico vseh gostov. Preprosto jih ni.«

Družba Hotel Sava Rogaška je v času pandemije, ko je lahko imela odprta hotela, svoje finančne težave »blažila« s slovenskimi gosti in turističnimi boni. Kar nekaj slovenskih gostov se tja vrača tudi zdaj, ko bonov ni več, pravi Pšeničnik, ki omenja tudi: »Medtem ko si kar nekaj zdravilišč, na primer Terme Dobrna ali Thermana, pomemben del svojih gostov zagotavlja v sodelovanju z ZZZS oziroma napotnicami za rehabilitacijo, smo se mi hvalili, da smo na prostem trgu, in smo vso svojo dejavnost in ponudbo prilagodili gostom, ki so namestitev in naše storitve dobro plačevali. Zdaj smo tako kot drugi hotelirji v Rogaški Slatini na udaru.«

Zdaj jih tepe politika višjih cen

Da je bila večja kupna moč rusko govorečih gostov tista, ki je narekovala, da se je Rogaška Slatina vrsto let osredotočala predvsem na ruski trg, pravi Roman Šipec, direktor družbe SLKI, ki upravlja Grand hotel Rogaška ter hotela Styria in Strossmayer.

Rusko govoreči gostje po besedah Šipca ob obisku v mestu stekla in vode veliko potrošijo, odločijo se za več zahtevnejših zdravstvenih pregledov in terapij. Medtem ko turisti iz evropskih držav za dodatne storitve namenijo veliko manj denarja.

»Nihče ni pričakoval dveh koronskih let, ko nismo mogli sprejemati tujih gostov, nato so sledili še nemiri v svetu,« je dejal in dodal, da bi verjetno vsaka destinacija odprtih rok sprejemala goste z večjo kupno močjo. »Logično je, da smo se bolj osredotočili na turiste, kjer smo lahko dosegli večjo razliko v ceni. Ko smo beležili dober obisk gostov, ki so bili pripravljeni plačevati več, nismo mogli sprejemati drugih skupin. To politiko višjih cen zagotovo plačujemo zdaj. Spet smo se usmerili na tradicionalne trge in na goste, ki so za svoj dopust pripravljeni plačati nekoliko manj. Privabiti pa se jih ne da čez noč.«

Foto: SHERPA

Preberite več v Novem tedniku