Stanko Jamnik:»Takšne škode v kmetijstvu ne pomnimo!«
Julijska neurja in avgustovske poplave so v kmetijstvu prizadejale škodo, kakršne v naši državi še ni bilo. Tudi v celjski regiji, predvsem pa v Savinjski dolini. Po besedah direktorja Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje Stanka Jamnika bo okrevanje dolgotrajno. Država kmetom sicer obljublja finančno pomoč, a so obupani, saj se zavedajo, da je prihodnost kmetovanja zaradi vse pogostejših vremenskih ujm na vedno bolj trhlih temeljih.

Poplave so še poglobile škodo, ki so jo kmetom povzročila julijska neurja. Zelo prizadeto je tudi kmetijstvo v krajih na širšem Celjskem in v Savinjski dolini.
Že lahko postrežete s konkretnimi številkami?
Če se osredotočim le na julijska neurja z močnim vetrom in točo lahko rečem, da so prizadela kmetije v številnih krajih, nekatere celo večkrat. Škoda je ocenjena na več kot 24 milijonov evrov. Škoda na prizadeti vinski trti in sadovnjakih se bo poznala še v naslednjem letu, saj je marsikje prizadet tudi rodni les. Zaradi izjemno močnega vetra so bili poškodovani ali celo uničeni številni gospodarski objekti, najpogosteje kozolci, strojne lope in hlevi.
Še večjo škodo pa so kmetijstvu povzročile avgustovske izjemno močne padavine, poplave in plazovi. Kolikšna je, še nekaj časa ne bomo mogli oceniti, je pa njen obseg zagotovo takšen, kot ga v kmetijstvu ne pomnimo. Zato bo odprava posledic dolgotrajna.
Kmetijska območja so bolj ali manj prizadeta v vseh občinah Med najbolj prizadetimi so kmetije v občinah Vojnik, Šentjur, Kozje, Bistrica ob Sotli. V poplavah pa so največjo škodo utrpeli kmeti v občinah v Zgornji Savinjski dolini ter v mežiški dolini, ki prav tako sodi po okrilje našega zavoda.
Kakšne odzive prestrezate na terenu? Kaj kmete najbolj pesti?
Kmetje so obupani. Mnogi tarnajo, da v takšnih razmerah ne morejo več kmetovati. Pravijo, da bodo vse opustili. A se ob tem zavedajo, da morajo poskrbeti za poljščine in živino. V teh dneh hitijo z odpravljanjem posledic in rešujejo pridelke ter iščejo rešitve za svoje kmetije. Ker je škoda enormna, bodo kmetje potrebovali različne oblike pomoči. Spodbudno je, da smo državljani v teh dneh pokazali solidarnost. Na prizadete kmetije tudi v prihodnje ne smemo pozabiti, saj bo sanacija dolgotrajna.
Prizadeti kmetje potrebujejo krmo za živali. Pomoč prihaja. Opozoriti pa želim, da krmo, ki jo bodo živali na kmetijah potrebovale tudi pozimi, na prizadetih območjih ni mogoče ustrezno skladiščiti. Zato vse, ki so pripravljeni pomagati z darovanjem krme, vabim, da svojo namero prijavijo na spletni aplikaciji »Nudim – potrebujem pomoč na kmetiji« ali pri najbližjem kmetijskem svetovalcu. Ko bodo urejeni pogoji za skladiščenje krme, jih bomo obvestili.
Kako bo država pomagala prizadetim kmetom?
Pred kratkim je vlada sprejela novelo Zakona o odpravljanju naravnih nesreč, ki zagotavlja večjo finančno pomoč prizadetim kmetijam v poplavah. Tudi kmetije, ki so bili prizadeti zaradi toče in vetra ne bodo ostali brez pomoči. Občinske komisije na terenu že popisujejo škodo. Pristojni pripravljajo tudi dodatne ukrepe. Medtem smo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pripravili 15 predlogov o tem, kako naj država še pomaga, Verjamem, da bo vlada naše predloge upoštevala in bodo prizadeti kmetje hitro prišli do učinkovite pomoči.
Intervju si v celoti preberite v jutrišnji tiskani izdaji Novega ttednika, 17. avgusta 2023.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se