Andraž Purg

V nekaj preteklih letih je ob vsaki prenovljeni stari stavbi najstarejšega slovenskega zdravilišča v zraku obviselo vprašanje, kdaj bo novo podobo in vsebino dobil tudi znamenit Zdraviliški dom. V Termah Dobrna, kjer tudi letos poslujejo uspešno, lahko zdaj odgovorijo, da se je prenova začela.

Stavba, ki velja za eno najstarejših zgodovinskih stavb termalnih toplic v Sloveniji, je v teh dneh, vsaj na zunaj, zasijala v nekdanjem blišču. A bo trajalo več let, preden bo končana njena celovita prenova, saj gre za finančno in arhitekturno zelo zahteven projekt, ki so ga v družbi pripravili in ga bodo tudi izvedli po navodilih in pod budnim očesom zavoda za varovanje kulturne dediščine.

Gospodarstvo

Spoštujejo preteklost in gradijo prihodnost

Največji finančni zalogaj term

V Termah Dobrna oživitev Zdraviliškega doma, v katerem sta pred leti novo podobo dobila le slavnostna dvorana in večji prireditveni prostor, napovedujejo že dlje časa. Prenova bo doslej največji največji finančni zalogaj term. Zato so se je v podjetju lotili postopoma in bo trajala več let. V minulih dneh so končali obnovo strehe in s tem zaščitili stavbo pred še večjim propadanjem, zamenjali so vse stavbno pohištvo in obnovili pročelje.

Dela je finančno podprla tudi država. »Prijavili smo se na razpis ministrstva za kulturo za izvedbo projektov za ohranjanje kulturne dediščine in dobili 200 tisoč evrov nepovratnih sredstev,« pojasnjuje direktor Damjan Hempt, ki je vodenje term prevzel aprila letos. Ob tem pravi, da bodo dela nadaljevali, a le tista, ki jih lahko opravijo sami. Večjih posegov v stavbi oziroma večjih naložb v njej za zdaj ne načrtujejo. Gre namreč za obsežna gradbena dela, ki bodo zato zelo draga.

Andraž Purg

Prenovili že več spomeniško zaščitenih stavb

Pred leti so v termah sprejeli strategijo, da bodo svoj zdraviliški kompleks razdelili na spodnji del s hotelom Vita, ki bo namenjen zdravstveni dejavnosti, ter na zgornji del, v katerem bodo razvijali turistično ponudbo za zahtevnejše goste. Doslej so prenovili že več spomeniško zaščitenih stavb ter s tem povečali svoje nastanitvene zmogljivosti in ponudbo dvignili na višjo raven.

Najprej so obnovili vilo Higiea. Leta 2020 so odprli Boutique hotel Dobrna, ki so ga uredili v stavbi iz 18. stoletja, v kateri je nekoč imela svoje prostore uprava zdravilišča. Leto kasneje so svojo novo butično turistično ponudbo obogatili še s šestimi nadstandardnimi apartmaji, ki so jih poimenovali Spa Suite Dobrna. Uredili so jih v stavbi, v kateri so bile nekoč sobe za zaposlene ter garaže za avtomobile. Leta 2023 so popolnoma obnovili še hotel Park in ga preimenovali v hotel Švicarija. Zadnja pomembna pridobitev je bila lanska prenova nekdanje kavarne Mlečna Marjanca, ki je dobila popolnoma drugačno vsebino in tudi notranjo podobo.

Andraž Purg

Kmalu 24 dodatnih negovalnih sob

Ob prenovi spomeniško zaščitenih stavb na Dobrni niso pozabili na hotel Vita, ki je bil zgrajen leta leta 1979. Trenutno v njem obnavljajo drugo nadstropje, v katerem bodo uredili 24 dodatnih negovalnih sob, ki ne bodo namenjene le rehabilitaciji. Zaradi nadstandardne ponudbe bodo v njih lahko bivali tudi turisti. Naložba je vredna 600 tisoč evrov.

Pred nekaj leti so v hotelu Vita že obnovili tretje, četrto in peto nadstropje, do konca leta 2025 bodo uredili tudi tretje, ki bo namenjeno balneoterapiji. Damjan Hempt napoveduje, da bodo do maja prihodnje leto uredili še prvo nadstropje, v katerem bodo po prenovi lahko ponudili še bolj kakovostne storitve pri izvajanju rehabilitacije.
Poleg novosti v medicinskem programu, ki je zelo pomemben del njihovega poslovanja, v termah ves čas bogatijo tudi ponudbo, namenjeno turistom in dnevnim obiskovalcem.

Začetek velike naložbe spet leta 2027

Naslednja naložba, ki bo po vrednosti veliko večja kot v hotelu Vita in tudi trajala bo dlje, bo obnova nekdanjih mizarskih delavnic, ki so tako kot večina stavb v zdraviliškem parku spomeniško zaščitene. V njih bodo uredili več sob in nekaj apartmajev. Skupaj naj bi pridobili petdeset ležišč in tudi namestitev v teh novih hotelskih zmogljivostih bo nadstandardna.

Med mizarskimi delavnicami in hotelom Švicarija terme načrtujejo še manjši bazenski kompleks, ki bo povezal obe stavbi. Direktor Hemt napoveduje, da se bo gradnja začela predvidoma v letu 2027, a pod pogojem, da bodo do takrat pridobili vsa potrebna dovoljenja in soglasja. Čakajo tudi, da občinski svet na Dobrni potrdi spremembe občinskega prostorskega načrta za to območje, na katerem želijo urediti še cestno infrastrukturo. Radi bi namreč, da bi bilo v zdravilišču čim manj prometa in čim več sprehajalnih poti.

Slovenija

Projekti, ki spreminjajo podeželje

Letos najmanj 10-odstotna rast

V Termah Dobrna, ki so v lasti celjske družbe Alea oziroma družine Korošec, bodo letos zabeležili še eno uspešno leto. Damjan Hemt napoveduje še več čistih prihodkov od prodaje kot lani, ko so znašali 16,4 milijona evrov. Družba je lani ustvarila tudi 0,8 milijona evrov čistega dobička. »Letos bodo naši prihodki od prodaje za 10 do 15 odstotkov višji od lanskih. Vse dejavnosti, od gostinstva do zdravstva, dosegajo boljše rezultate, kot smo načrtovali,« pojasnjuje Hempt.

Lani so zabeležili 108 tisoč nočitev in med slovenskimi naravnimi zdravilišči imeli 5,6-odstotni tržni delež. Letos jih je obiskalo še več gostov, rast njihovega števila je v primerjavi z lani 10-odstotna. V Terme Dobrna še vedno večinoma prihajajo domači gosti, a se iz leta v leto povečuje delež tujih gostov. Med tujci je največ turistov iz Nemčije, Avstrije in Italije, v zadnjem času beležijo tudi povečan obisk gostov iz Češke in Hrvaške, a tudi iz drugih držav, od koder jih doslej pri njih še ni bilo.