Andraž Purg

Evropska industrija je v prelomnem obdobju. Evropa in Slovenija se soočata z vedno ostrejšo kitajsko konkurenco, priča smo padcu konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Na gospodarsko sliko pri nas vplivajo tudi trgovinska vojna in trenutne geopolitične razmere. Da bodo podjetja povečala produktivnost, se bodo morala vsem tem okoliščinam čim prej in tem bolje prilagoditi. Kot kažejo podatki o lanskem poslovanju, se je gospodarska rast na Celjskem upočasnila. Upad je bil še posebej izrazit v izvozno usmerjeni dejavnosti, sicer pa so gospodarske razmere na Celjskem podobne kot na državni ravni, pravi direktor Regionalne gospodarske zbornice Celje Tomaž Benčina.

»Naše najpomembnejše partnerice, predvsem Nemčija, Avstrija in še nekatere, doživljajo nekakšen zastoj in to se seveda pozna tudi pri naših paradnih konjih v gospodarstvu. Potrošniki na teh trgih se odzivajo z zadržanim trošenjem. In to vpliva tudi na druge panoge, ki niso vezane samo na avtomobilsko industrijo, ki je v tem trenutku najbolj izpostavljena. Na drugi strani so razmere v nekaterih panogah, na primer v zdraviliškem turizmu, ki je za naše okolje zelo pomemben, dobre, tako da ni vse le črno-belo,« aktualne razmere strne Tomaž Benčina.

Na področju turizma torej zaznavate največ priložnosti?

Ne vem, če ravno največ priložnosti, a so spodbudne vse naložbe, ki jih izvajajo zdravilišča, saj kažejo na to, da se bodo ta vlaganja povrnila. Pomembno se mi zdi tudi, da je v Zrečah (v Uniturju, op. p.) prišlo do novega lastništva in lahko z optimizmom upamo, da se bodo stvari tudi tam razvijale v pozitivni smeri.

Priča smo padcu konkurenčnosti evropskega gospodarstva in vedno ostrejši kitajski konkurenci. Gospodarske razmere zaostruje tudi trgovinska vojna ... Kako se podjetja na Celjskem prilagajajo vsem tem okoliščinam?

Na nekatere stvari se podjetja lahko pripravijo, na večino teh, ki ste jih omenili, pa se seveda ne morejo. Drugega kot to, da se prilagajamo in iščemo notranje rezerve, gospodarstveniki ne moremo narediti. Iskanje notranjih rezerv je tako edina stvar, ki nam ostane. In seveda pritisk na državo, na politiko, da poskuša z omilitvami davčnega primeža in še česa izboljšati pogoje in konkurenčnost našega gospodarstva.

Katere so te notranje rezerve, ki jih omenjate? Raziskave, inovacije?

Inovacije so temelj in razvoj vsega. Podjetja na Celjskem so relativno uspešna in imamo kar nekaj paradnih konjev, ki so ne samo v ožjem, ampak tudi v širšem, evropskem smislu vodilni v svojih panogah. Tu mislim predvsem na proizvodnjo strojev, ki se nanašajo na poljedelstvo, gozdarstvo. Inovacije so temelj, ki ustvarja dolgoročno dodano vrednost, in to je osnova vsega, da se podjetja lahko razvijajo. Poleg tega je pomembno, da podjetja niso preveč zadolžena, saj to predstavlja priložnost za nadaljnji razvoj.

Kako uspešno podjetja v regiji po vašem mnenju vlagajo v naložbe, avtomatizacijo in robotizacijo?

Tega ni nikoli dovolj. Digitalizacija in robotizacija sta zelo pomembni, pri čemer je vlaganje vanju smotrno tam, kjer prinašata uspehe in dodano vrednost. Digitalizacija seveda ne bo rešila temeljnih težav. Še vedno je namreč treba imeti inovativne izdelke, ki jih trg potrebuje in ki jih kupec sprejema.

Kako na poslovanje podjetij pri nas vplivajo trenutne geopolitične razmere?

Vsekakor vplivajo. Tudi na vedenje potrošnikov. V negotovih razmerah smo ljudje nagnjeni k varčevanju. In to za gospodarstvo ni dobro. Razmere, ki smo jim priča – vojne in vedno nova žarišča – seveda predstavljajo grožnjo za razvoj gospodarstva. Na drugi stani se ogromno govori o vlaganjih v orožarsko industrijo. To kratkoročno sicer lahko pomeni gospodarsko rast, vendar je namen vlaganja v tovrstno industrijo napačen. Varnost je postala pomemben segment, vendar ni dobro, da bi moralo vlaganje v orožarske posle postati gibalo našega industrijskega razvoja.

In vpliv umetne inteligence? So podjetja v njej prepoznala priložnosti, jo že s pridom uporabljajo?

Odvisno od primera do primera. Mimo tega ne moremo, umetna inteligenca bo postala sestavni del poslovanja. Sploh v nekaterih poklicih lahko pride do korenitih sprememb. Lahko se zgodi, da bo umetna inteligenca marsikatero nalogo (od pravnih poslov do povsem vsakdanjih opravil) opravljala namesto nas. Nekatera podjetja so pri njeni uporabi zelo napredna in jo s pridom uporabljajo, zlasti v avtomobilski industriji.

Kot pravite, bi uporaba umetne inteligence lahko vplivala tudi na število delovnih mest. Trenutno podjetja kadrovske vrzeli še vedno zapolnjujejo z množičnim zaposlovanjem tujcev. Ali se je ta trend morda že spremenil?

Ni se spremenil. Podjetja povprašujejo po delavcih za specifična delovna mesta, za katera domačih delavcev še vedno manjka. Tujci so zato postali zelo pomemben del zaposlovanja. Javni podatki kažejo, da so ti odstotki relativno visoki tudi na Celjskem. Težava je tudi, da obstaja razkorak med šolskim sistemom in trgom dela, kar pomeni, da je veliko mladih s poklici, ki jih tržišče v tem trenutku ne potrebuje.

Kakšna so vaša pričakovanja glede gospodarstva na Celjskem? Vas kaj še posebej skrbi?

Pravzaprav me ne. Mislim, da so trenutne težave, ki so na nekaterih področjih morda videti malo večje, prehodnega značaja in da so se vodstva podjetij dobro lotila njihovega odpravljanja. Sem optimist in verjamem, da ne bo hujših pretresov.