Arhiv NTRC

Občinski praznik bodo počastili s pestrim prireditvenim programom, pri čemer bodo 30. maja prerezali otvoritveni trak v stanovanjski soseski Zeleni gaj. Kot pravi župan Boris Podvršnik, je v njej 22 novih komunalno urejenih parcel za individualno stanovanjsko gradnjo.

Kakšno je povpraševanje po parcelah?

Precejšnje. Devet parcel, ki so bile v občinski lasti, je že prodanih. In ena od lastnic parcele bo kmalu začela graditi hiše. Na zadnji seji so občinski svetniki sprejeli odlok, s katerim so ulico v tej stanovanjski soseski poimenovali po pokojnem gospodarstveniku Marjanu Osoletu, ki je pustil neizbrisen pečat v razvoju in zagotavljanju pogojev za ustanovitev občine. Letos spomladi bi dopolnil častitljivih sto let. Sicer pa je občina pravkar začela postopek sprejemanja novega občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) v Dobrovljah, kjer je predvidenih od 14 do 17 novih parcel za individualno stanovanjsko gradnjo. Postopek OPPN bo trajal približno leto, potem bo parcele komunalno uredil zasebni vlagatelj.

Kako kaže z blokovsko gradnjo? Občina ima v lasti približno sto najemnih blokovskih stanovanj. Bo kmalu na voljo še kakšno?

Naj spomnim, da smo lani predali namenu šest blokovskih stanovanj, ki jih je občina uredila z republiškim stanovanjskim skladom. Predvidoma čez dve ali tri leta načrtujemo gradnjo dveh blokov nasproti tržnice v središču mesta.

Kako daleč so prizadevanja za prostorsko ureditev zreškega mestnega središča?

Pripravili smo idejne zasnove in urbanistični del projekta, ki predvideva ureditev poslovnega centra, doma kulture, zdravstvenega doma in prostorov za občinsko upravo. Tako bodo Zreče pridobile prepoznaven trg. Na tem območju je prav tako predvidena gradnja vrtca. A to so dolgoročnejši načrti, saj naj bi jih uresničili v naslednjih letih.

Lanske avgustovske poplave so zreški občini sicer prizanesle, a so škodo povzročila poletna neurja s točo. Ste posledice že uspeli odpraviti?

Največ škode so povzročili plazovi in udori, poškodovanih je bilo več gozdnih cest, javnih poti in lokalnih cest; deloma so bile poplavljene hiše v Ljubnici in Loški Gori. Del poškodovanega cestišča v Ljubnici smo že asfaltirali, ob reki Dravinji smo uredili zaščitne zložbe. Direkcija za vode RS pripravlja sanacijski program celovite protipoplavne zaščite urejanja vodotokov, s katerem predvideva v letih 2024 in 2025 za ta namen nameniti približno 850 tisoč evrov. Glede sanacije po lanskih neurjih smo precej postorili sami tako z lastnimi proračunskimi sredstvi kot tudi z denarjem, ki ga je zagotovila država. Prejeli smo približno pol milijona evrov in takšen vložek predvidevamo tudi za letos. Trenutno se ukvarjamo s sanacijo plazišča na Gorenju, kjer je odneslo del cestišča in ga je treba z betonskimi sidri in gredo stabilizirati. Medtem smo že izbrali izvajalca za sanacijo plazišča Štravs, ki ogroža stanovanjsko hišo na Skomarju. Na Ljubnici smo začasno zavarovali brežino cestišča, načrtujemo tudi sanacijo udora ob cesti pri kmetiji Banovšek na Gorenju ter sanacijo plazov ob stavbah na Padeškem vrhu, Loški Gori in Boharini …

Zaradi birokratski zapletov je Občina Zreče v projektu Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Dravinje ostala brez dela sofinanciranja za gradnjo vodovoda v višini 276 tisoč evrov. Kako bo nadomestila ta denar?

V projektu, ki ga omenjate, smo več kot 850 tisoč evrov evropskega denarja uspeli počrpati, res pa je, da smo ostali brez predvidenih 276 tisočakov. Upamo, da bomo približno tolikšen znesek zagotovili na razpisu za kohezijska sredstva iz naslova okrevanja in odpornosti. Če bomo ta denar dobili, ga bomo vložili v zagotavljanje novih vodnih virov na Stranicah, s čimer bomo tamkajšnjim prebivalcem lahko zagotovili boljšo in varnejšo vodooskrbo. Izvajalca del smo že izbrali. Prenove je potreben tudi vodovod Gračič–Bezina, ki je sicer v sosednji konjiški občini, a se iz njega z vodo oskrbuje tudi 11 odstotkov prebivalcev zreške in tolikšen delež iz oplotniške občine. Gre za velik finančni zalogaj, upamo, da bomo potreben denar s konjiško in z oplotniško občino zagotovili iz tako imenovanih sredstev dogovora za razvoj regij aktualne finančne evropske perspektive.

Pobuda zasebnih vlagateljev za gradnjo vetrnih elektrarn na Pohorju – stale naj bi tudi v bližini turističnega središča na Rogli – je v javnosti dvignila precej prahu. Zdi se, da so ostra nasprotovanja civilne iniciative in številnih predstavnikov lokalnih skupnosti vendarle zalegla.

Bojim se, da ni tako. Imamo namreč informacije, da naj bi se že začel postopek za pripravo novega državnega prostorskega načrta za postavitev 86 vetrnih elektrarn na Pohorju.

Občina Zreče tudi z največjimi podjetji Unior, GKN Driveline, Marovt, Unitur in Weiler Abresives dobro sodeluje. Bo tako tudi v prihodnje? Glede na to, da se razmere v gospodarstvu spreminjajo – v podjetju Unior prihaja do menjave vodstva, Weiler Abresive je prešel v ameriško lastništvo, prizadevanja za prodajo Uniturja se nadaljujejo.

Menim, da spremembe dobrega sodelovanja ne bodo skrhale. Veliko je odvisno tudi od makroekonomnskih razmere v Evropi. V prihodnost gledam z zmernim optimizmom. Zavedam se, da je vez med gospodarstvom oziroma turizmom ter občani v našem okolju izrazitejša, saj so v preteklosti prav prebivalci in delovne organizacije z udarniškim delom in samoprispevkom zagotavljali razvoj turistične infrastrukture. Zato je ta tema za naše ljudi toliko bolj občutljiva, V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja so Zreče doživljale izrazit razvojni zagon, število prebivalcev v mestu se je potrojilo. Zato so nekateri to obdobje poimenovali kar »zreška pravljica.« Pomembno se mi zdi, da je v procesu denacionalizacije Občina Zreče pridobila in obdržala ključna zemljišča na Rogli, tako da ostajamo gospodarji na svojem. Seveda občina ostaja odprta za razvojne naložbe v turizmu tudi v prihodnje. Doslej smo imeli dobre izkušnje. V javno-zasebnem partnerstvu z Uniturjem smo uredili tekaški poligon na Rogli, tam smo v sodelovanju s tujim vlagateljem zgradili turistično zelo priljubljeno doživetje Pot med krošnjami. Verjamem, da bo tako tudi v prihodnje. Kmalu bomo ponudili odprtje tudi novega visečega tobogana na Mašin žag.

K dobremu sobivanje v lokalni skupnosti pripomorejo tudi občani. Vsako leto ob občinskem prazniku nekatere izpostavite in se jim zahvalite z občinskim priznanjem. Kdo so letošnji prejemniki zlatega, srebrnega in bronastega grba?

Bronasti grb Občine Zreče bo prejela Alenka Hren, saj je vrsto let dejavna v ročnodelskem klubu Mravljica, ki deluje pod okriljem zreškega turističnega društva. Prejemnica srebrnega grba je Tatjana Kotnik, predsednica krajevne organizacije Rdečega križa, v društvu upokojencev je vodila projekt Starejši za starejše. Zlati grb bo šel v roke literarnemu ustvarjalcu Antonu Gričniku. Je raziskovalec ljudskega blaga oziroma kulturne dediščine Zreškega Pohorja. Zanimive vsebine je strnil v več knjigah. Piše tudi besedila za narodnozabavno glasbo. (Foto: arhiv občine)

Intervju si v celoti preberite v tiskani izdaji Novega tednika, 23. maj 2023