Andraž Purg

Skupna zadolženost občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin se je lani v primerjavi z letom prej povečala za 61,4 milijona evrov in je konec leta 2024 znašala 1,35 milijarde evrov oziroma 2,02 odstotka bruto domačega proizvoda. Povprečen skupni dolg na prebivalca v letu 2024 je znašal 660 evrov.

V savinjski regiji je s približno 50-milijonskim dolgom najbolj zadolžena Mestna občina Celje, s polovico manj dolga ji sledi Mestna občina Velenje. Najmanj skupnih dolgov v regiji ima zgornjesavinjska Občina Luče, kjer znašajo le 16 tisoč evrov, skupni dolg na prebivalca tam znaša le 11 evrov.

Slovenija

Emo Orodjarna kmalu na dražbi

Skupaj kar 140 milijonov evrov dolgov

Podatki ministrstva za finance kažejo, da med 33 občinami v savinjski regiji ni nobene, ki ne bi bila zadolžena.

Skupno 140 milijonov evrov dolgov. Na zadnji dan lanskega leta so savinjske občine skupaj imele skoraj 140 milijonov evrov dolgov. Kot že omenjeno, sta med najbolj zadolženimi obe mestni občini v regiji – Celje in Velenje.

S približno 8 milijoni evrov skupnih dolgov jima sledi Občina Šentjur. Naslednja po zadolženosti je Občina Slovenske Konjice, ki ima 5,8 milijona evrov dolgov. Približno milijon evrov manj od slednje sta zadolženi tudi občini Žalec in Laško. Več kot 4 milijone evrov skupnega dolga so pridelale še občine Šmarje pri Jelšah (4,2 milijona), Štore (4,1 milijona) in Polzela (4 milijone).

Po Občini Luče, ki je skupni dolg v višini 16 tisoč evrov pridelala le z dolgom pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine, je manj kot sto tisoč evrov skupnega dolga pridelala le še Občina Dobje (88 tisoč). Manj kot milijon evrov dolga so ob tem imele tudi občine Tabor (108 tisoč), Bistrica ob Sotli (218 tisoč), Dobrna (232 tisoč), Gornji Grad (316 tisoč), Ljubno (322 tisoč), Solčava (730 tisoč), Podčetrtek (888 tisoč) in Nazarje (917 tisoč).

Andraž Purg

Dolžni prav vsi Savinjčani

Zelo zgovorni so tudi podatki o višini dolga na prebivalca občine. Skupni dolg na prebivalca je v 63 občinah v državi višji kot 600 evrov, od tega ima 13 občin skupni dolg na prebivalca višji kot tisoč evrov.

V savinjski regiji imata več kot tisoč evrov dolga na prebivalca dve občini – Solčava in Celje. V solčavski občini, ki se je v preteklih letih na novo zadolžila v okviru dopustnega obsega možnega zadolževanja, je lani dolg na prebivalca znašal 1.402 evrov, kar je 209 evrov manj kot leto prej.

Majhna zgornjesavinjska občina, ki šteje le približno 500 prebivalcev, a se je lani prirast v njej povečal, je po višini dolga na prebivalca še vedno na drugem mestu v državi, takoj za pomursko občino Gornji Petrovci, kjer vsak občan dolguje 2.897 evrov, občina pa ima že od leta 2009 blokiran račun.

Andraž Purg

Celje dolg še povečalo

Več kot tisoč evrov dolga na prebivalca, natančneje 1.055 evrov, ima tudi Mestna Občina Celje, ki je od lani ta dolg povečala za 29 evrov. Med najbolj zadolženimi prebivalci v regiji so tudi občani Štor (984 evrov), Velenja (747 evrov), Vitanja (684 evrov), Polzele (635 evrov), Zreč (590), Vranskega (557 evrov), Rečice ob Savinji (526 evrov), Mozirja (521 evrov) …

Med najmanj zadolženimi prebivalci v regiji so na drugi strani prebivalci Luč (11 evrov), Tabora (60 evrov), Dobja (88 evrov), Dobrne (105 evrov), Ljubnega (125 evrov), Gornjega Grada (129 evrov), Bistrice ob Sotli (158 evrov), Šoštanja (166 evrov), Vojnika (188 evrov) ...

Gospodarstvo

Žalsko gospodarstvo ostaja stabilno, a s skromnejšim dobičkom

Občine bolj naložbeno naravnane

Kljub državnemu povišanju skupne zadolženosti, na finančnem ministrstvu, ki ga vodi Klemen Boštjančič, ugotavljajo, da obseg skupne zadolženosti občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin v letu 2024 ni skrb vzbujajoč. »Občine (tudi) s pomočjo zadolževanja izvajajo ciljno usmerjene naložbe, katerih namen je ustvarjanje novih delovnih mest, izboljšanje življenjskih pogojev prebivalcev ter krepitev gospodarske razvitosti na lokalni ravni.«

Dodajajo, da takšne naložbe prispevajo k vzpostavitvi kakovostne infrastrukture, spodbujanju podjetniških dejavnosti in trajnostnemu razvoju občin, kar pozitivno vpliva na rast BDP ter dolgoročno spodbuja konkurenčnost v blaginji lokalnih skupnosti.

Na višjo skupno državno zadolženost glede na predhodno leto so po besedah ministrstva vplivali tudi visoke cene obrestnih mer ter nepredvidljivi vremenski vplivi v letu 2024, zaradi česar so bile občine bolj dejavne glede izvedbe naložb.

Andraž Purg