Andraž Purg

Če so v Žalcu za lanski občinski praznik odprli državno kolesarsko povezavo med celjsko Špico in mostom čez Savinjo v Šeščah, za letošnji občinski praznik v občini danes slavnostno odpirajo novo pet kilometrov dolgo turistično pešpot Od hmelja do piva. »Menim, da je naša občina gospodarsko zelo uspešna, a ob tem moramo vlagati tudi v kakovost bivanja ljudi. Tudi zato gradimo vrtce in igrišča ter utrjujemo kolesarske in pešpoti,« poudarja žalski župan Janko Kos.

V naslednjem letu bodo zato v občini največ denarja namenili gradnji novega vrtca na Ponikvi in gradnji kanalizacije v Zabukovici.  »Zavedamo se, da moramo v občini denar vlagati tudi v kraje na ruralnem območju, saj je pomembno, da tudi manjši kraji ostanejo poseljeni. Tam zato gradimo komunalno infrastrukturo in tudi vrtce. Trenutno se pripravljamo na projekt gradnje vrtca na Ponikvi, ki predstavlja največjo naložbo v zgodovini krajevne skupnosti Ponikva,« je v dneh pred občinskim praznikom še povedal žalski župan.

Andraž Purg

Kdaj je predviden začetek gradnje vrtca na Ponikvi?

Trenutno izbiramo izvajalca gradbenih del in še preučujemo ponudbe, nato bodo sledila pogajanja. Upam, da v bomo v enem mesecu izbrali izvajalca in ob naslednjem občinskem prazniku že uradno odprli nov vrtec. Celoten projekt je zelo obsežen, saj je vreden približno tri milijone evrov. To je precej denarja tudi za našo občino, kjer sicer namenjamo veliko sredstev predšolski in šolski vzgoji. Ob tem smo lani uradno namenu predali tudi izjemno velik in sodoben vrtec na območju Žalec – zahod.

Ker število prebivalcev v vaši občini narašča, vlagatelji gradijo tudi več stanovanjskih kompleksov. Kje so predvidena nova stanovanja?

Res je, v Žalcu zasebni vlagatelji gradijo veliko stanovanj, saj je to zelo lepo mesto z dobrimi logističnimi povezavami. Na območju Žalec – zahod eden od vlagateljev gradi dva stanovanjska bloka, od tega bo eden namenjen oskrbovanim stanovanjem, drugi bo najverjetneje naprodaj. V stavbi nekdanjega Hmezada, na poti proti IHPS, namerava vlagatelj letos začeti graditi več kot 70 stanovanj, prav toliko stanovanj je načrtovanih tudi v Šempetru nasproti Spara, kjer trenutno gradimo cestno infrastrukturo. Tudi na degradiranem območju na začetku Šempetra, kjer je bil nekoč Hmezad, je predvidenih 240 novih stanovanj. V Žalcu je trenutno več kot 400 stanovanj v gradnji ali pa zanja pridobivamo dovoljenja. Vlagatelji ob tem trenutno gradijo tudi nekaj individualnih tipskih stanovanjskih hiš.

Nekaj povpraševanj za bivanje v naši občini smo dobili tudi od prebivalcev v zgornjem delu doline, ki so bili poplavljeni. V občini zato sprejemamo prostorske načrte, ki omogočajo gradnjo, vendar bomo v nekem trenutku to morali ustaviti, saj mora biti poselitev načrtovana smiselno. Ker je zanimanja za gradnjo zelo veliko, moramo tudi mi »parirati« z gradnjo vrtcev in šol. Težava, za katero menim, da se bo pojavila v naslednjih letih, je tudi gradnja šole s prilagojenim programom. A to je regijska težava, ne le naša.

Se nameravate torej v prihodnjih letih lotiti tudi gradnje šole s prilagojenim programom?

Ko sem postal župan, je šolo s prilagojenim programom v Žalcu obiskovalo manj kot 50 otrok, danes jo obiskuje 115 otrok iz vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline, tudi iz Mozirja, Šmartnega in Celja, zato poka po šivih. Verjetno bomo novo šolo morali zgraditi v Žalcu, saj nas tudi župani drugih občin prosijo, naj najdemo prostor pri nas. Novo šolo zato že zdaj umeščamo v regijski prostorski načrt in bi jo lahko zgradili v naslednjih petih letih. V Žalcu smo – tudi v korist drugih občin – za otroke trenutno našli začasne prostore, a to breme lahko prevzamemo samo za nekaj let, do takrat moramo zanje najti trajno rešitev.

Andraž Purg

V občini ste z direkcijo za vode nedavno podpisali tudi sporazum o gradnji griškega mostu in ureditvi Savinje na tem območju. Se bodo dela na griškem mostu zdaj vendarle začela?

Vse obveznosti, tudi finančne, je zdaj prevzela Direkcija RS za vode. Čeprav smo že pred poplavami imeli za ta most gradbeno dovoljenje, vključno s soglasjem direkcije, so zaradi poplave avgusta 2023 zdaj za gradnjo mostu povsem nova izhodišča, ki upoštevajo 500-letne vode. Nov most bo tako od prej predvidenih načrtov višji za 1,5 metra, kar pomeni, da bomo morali odstraniti zemljišča na južni strani. Most je še vedno ocenjen na približno pet milijonov evrov, najmanj enkrat toliko bodo stali še protipoplavni ukrepi, ki jih bo direkcija sočasno uredila 400 metrov dolvodno in gorvodno od mostu. Ti bodo usklajeni s protipoplavnimi ukrepi v sklopu DPN.

V sporazumu, ki smo ga v občini podpisali le z direkcijo za vode, saj ga minister Jože Novak ni želel podpisati, je določena tudi časovnica dela. Že začetek se je malce zamikal, direkcija pa nas je obvestila, da je projektna naloga zdaj že končana in da trenutno pripravljajo izbor za projektanta. Naša naloga je, da direkciji za vode nudimo podporo in ji pomagamo pri obveščanju javnosti. Prav tako, da pridobimo služnost ali odkupimo tisti del infrastrukture, ki se pri projektu nanaša na naše ceste. Z direkcijo bomo zato sodelovali in jo tudi priganjali, da bodo dela izvajali, kot morajo.

Za gradnjo griškega mostu ste pred poplavami dobili tudi skoraj dva milijona evrov predplačila. Ga boste morali zdaj vrniti?

Da, predplačila še nismo vrnili, ampak ga moramo. Ta denar, ki smo ga dobili kot predplačilo, bi sicer brez težav porabili tudi za druge popoplavne projekte. Denar bi nam posebej prav prišel pri sanaciji plazov, pri čemer posamezni projekti stanejo tudi po več kot 250 tisoč evrov. Veliko projektov nam je namreč državna tehnična pisarna že potrdila, vendar bodo uvrščeni v redni program ministrstva in bomo denar nato dobili za vsakega posebej. V občini ob tem že pripravljamo tudi četrte spremembe krovnega prostorskega dokumenta, ki ga nekatere občine še sploh niso sprejele. Tudi pri tem smo veliko bolj dosledni, kot smo bili v preteklosti.

Andraž Purg

V občini ob tem še vedno čakate tudi na sprejetje državnega prostorskega načrta.

Minister Novak je obljubil, da bomo imeli razgrnitev državnega prostorskega načrta za poplavno varnost na območja naše občine od Latkovskega mosta do celjske Špice, a je še ni bilo. Ampak dejstvo je, da iz NOO gorvodno od občine Žalec urejajo vodotoke in tudi dolvodno, vključno z vodotoki v Celju in tudi z mostom na Polulah. Že od nekdaj vemo, da bo v primeru hujših poplav treba na območju naše občine očitno razliti na milijone kubičnih metrov vode, da Celje kljub izvedenim ukrepom ne bo poplavljeno. Kajti v času velikih poplav bomo potrebovali kritično infrastrukturo, kot sta celjski zdravstveni dom in bolnišnica. Pod novim polulskim mostom je namreč manjši pretok vode, kot je po novem načrtovan pod griškim mostom – torej se bo voda morala še pred Celjem nekje nadzorovano razliti. Ampak kaj če bo še enkrat velika poplava? Tega me je resnično strah.

Je med ljudmi zato mogoče čutiti tudi nejevoljo?

Pojavljata se dve vrsti pritiskov. Na eni strani pritiski kmetov, predvsem hmeljarjev, ki so imeli poplavljena polja in hmeljišča, na drugi strani so pritiski številnih prebivalcev, ki so imeli poplavljene domove in imajo v hišah še danes prisotno vlago. Med vsemi je treba najti kompromis in država bo morala imeti pogum ter stopiti pred ljudi in sprejeti ta državni prostorski načrt. Povsem se strinjam, da mora vlada najprej rešiti stanovanjski problem tistih, ki so ostali brez domov, a mislim, da bi morala sočasno pripraviti tudi DPN, ki bo osnova za črpanje kohezijskih sredstev. Ob tem moram priznati, da se sicer nobena vlada v zadnjih 20 letih ne more pohvaliti, da je na našem območju kaj naredila glede DPN.

Kako je z ohranitvijo rimske nekropole – ste po neuspešnem razpisu z ministrstvom za kulturo že našli skupno rešitev?

Nismo. Naš projekt je bil odličen, dobil je 90 od 100 točk. Deset jih ni dobil le, ker projekt, ki ga je moral projektant preprojektirati, ni bil pravočasno pripravljen za izvedbo. Bolelo me je stališče državnega sekretarja, ki je rekel, da vsi projekti niso bili dobri. Ne vem, ali bi se še sploh prijavljali na razpise, saj je to spomenik državnega pomena, zato ga naj uredi država, ki mu je slaba mačeha. Ministrstvo bi nam lahko ponudilo vsaj sofinanciranje za materialne stroške ali stroške zaposlenega, da bi Turistično društvo Šempeter lažje zmoglo vse delo. Tako pa v turističnem društvu delajo prostovoljno, mi pa jim letno damo 25 tisoč evrov, da sploh »preživijo«.

Andraž Purg

Bo epilog dočakal vsaj kup navoženega gramoza v tretji poslovni coni Arnovski gozd?

To je še ena naša bolečina. Podjetje Palma zdaj tam gradi veliko stavbo, a za njo je kulisa velikanskega kupa gramoza. Na zadnjem sestanku z ministrom smo ugotovili, da je ta gramoz od države, ki je koncesionarju Nivo eko plačala prevoz in odvoz. Niti direkcija ne ve, koliko gramoza je navoženega tam, zato ne vem, kako država ve, koliko koncesionarju plača za storitve, ki jih opravlja. Nivo eko mora na poziv ministrstva zdaj ta kup odstraniti do konca leta.

Za gradnjo komunalne infrastrukture smo v občini na razpisu prejeli skoraj 2 milijona evrov sofinanciranja, a ta sredstva so zdaj ogrožena ravno zaradi tega gramoza. Drugi vlagatelji namreč poudarjajo, da jih to ovira pri gradnji in pri načrtovanju njihovih naložb. Če cona ne bo pozidana, kot je bilo dogovorjeno, bomo v občini morali sredstva vrniti.

Katere večje projekte še načrtujete v občini?

Naš največji projekt je gradnja kanalizacije v Zabukovici, ki je vredna približno osem milijonov evrov, od tega smo dobili približno štiri milijone evrov iz dogovora za razvoj regij. Zavedam se, da bomo morali kasneje na lasten strošek preplastiti še kakšno cesto, ki ni vključena v projekt, ali vzpostaviti razsvetljavo, pločnik … V okviru projekta bomo gradili sedemnajst kilometrov kanalizacije, šestnajst črpališč, potrebna je služnost na šeststo parcelah, kar je zelo težko.

Trenutno delamo tudi nadhod Mavrica in težko pričakovano krožišče v Šempetru. Z občinama Prebold in Polzela smo že zgradili tudi vodohran Likovič, zdaj delamo še nov vodovod v smeri Šempeter–Polzela ter kanalizacijo v Libojah. V občini imamo veliko projektov, s katerimi se uspešno prijavljamo na različne razpise in skoraj vedno dobimo nekaj sofinancerskega denarja tako pri športni infrastrukturi kot tudi turistični. Zdi se mi, da smo v koraku s časom in da smo na vseh področjih zajadrali val nekakšnega vsesplošnega uspeha. Seveda so kdaj kakšne težave in nestrinjanja, a menim, da v občini splošno gledano delujemo zelo dobro.

Andraž Purg