Suša povzročila veliko škodo tako na travnikih kot poljih
Obeta se nekaj dežja, a dolgotrajna suša je pustila posledice. Kjer zelenjave ne zalivajo, bo pridelek manjši od štirideset do šestdeset odstotkov, slabša bo tudi njegova kakovost.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Letošnje sušno vreme v zadnjih dveh mesecih ponovno ni naklonjeno kmetom in kmetijskim pridelkom na naših kmetijskih zemljiščih. Tudi območje savinjske regije oziroma del, ki ga pokriva celjska enota Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, pri tem ni izjema. Kot pravijo sodelavci omenjene enote, je škoda, ki je na kmetijskih pridelkih nastala zaradi junijske in julijske suše ter neurij s točo, ki so sledila vročinskim valom, velika.
Košnja letos zelo slaba
Andreja Marguč Kavc, svetovalka za področje travništva in pašništva v celjski enoti Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, je povedala, da razmere spremljajo terenski svetovalci, ki delajo v desetih izpostavah, ki segajo od Koroške do hrvaške meje.
»Na travnatih površinah je bila košnja precej slabša. Prva košnja je bila zaradi suše manjša za 45 odstotkov, slabša je bila tudi druga košnja. Posledice suše so vidne povsod, tako na sončnih kot senčnih legah. Travnate površine so tako poškodovane, da je vprašanje, ali se bo travna ruša (naravno gojena trava, op. p.) po dežju lahko obrasla. V višje ležečih predelih najverjetneje druge košnje sploh ne bo. Posledično kmetje že kupujejo krmo oziroma zmanjšujejo stalež živali,« je povedala.
Dodala je, da morajo kmetje zato, ker na travnikih ni paše, premikati pašne živali. »Ocenjujemo, da bo na travnikih v hribovitem svetu od štirideset do sedemdeset odstotkov manj pridelka ter na travnatih površinah v nižinskih predelih od trideset do štirideset odstotkov manj pridelka zaradi slabše tretje in četrte košnje.« Podobno velja za sejano travo. »Morda bodo trenutne padavine pomagale travnati ruši, da si opomore – kjer ni zaradi suše ruša že popolnoma uničena.«
Škoda tudi pri žitu, koruzi, krompirju, hmelju
Pri žitih se zaradi suše, kot je povedala Andreja Marguč Kavc, pojavljajo krajši in prazni klasi, pridelka bo štirideset odstotkov manj. Pri koruzi so se začeli zvijati listi, zbita in zasušena tla ne omogočajo hitrega razvoja, pridelek bo manjši od trideset do štirideset odstotkov. V predelih z lažjimi, s prodnatimi in peščenimi tlemi bo pridelek koruze zmanjšan tudi do sedemdeset odstotkov.
Pri krompirju lahko trenutno po njenih besedah ocenijo samo zgodnje sorte, pri katerih je mogoče zaznati manjše gomolje. To pomeni od trideset do petdeset odstotkov manj pridelka. 35-odstotni izpad pridelka se obeta tudi pri bučah, soji in sončnicah. Pri hmelju je zaznana počasnejša rast ali celo zastoj rasti, ponekod ne nastavlja storžkov, spodnji listi rumenijo. Izpad pridelka bo do 45-odstoten.
Kakšno je stanje glede zelenjave?
Na območjih, na katerih pridelovalci zelenjave ne zalivajo, bo pridelek zmanjšan od štirideset do šestdeset odstotkov, slabša bo tudi njegova kakovost. Pri česnu se suša tako pozna v manjših glavah.
Na območjih, na katerih imajo pridelovalci pretežno intenzivne sadovnjake, tudi jagodičevje, dosedanji podatki kažejo od dvajset- do tridesetodstotni izpad pridelka zaradi suše, ponekod na Šmarskem tudi do štiridesetodstotni izpad. Ob tem je treba dodati, da edino pri vinski trti škoda zaradi suše še ni zaznana.
Kako je z namakanjem kmetijskih površin?
Kako je z namakanjem kmetijskih površin na našem območju? Blaž Dimec, ki je v celjski enoti KGZS zadolžen za to področje, je povedal, da veliki namakalni sistemi še delujejo, tudi individualni sistemi, ki jih imajo urejene na nekaterih kmetijah, še vedno delujejo.
»Največji problem predstavlja podtalnica, ki bo zaradi pomanjkanja dežja ob nadaljevanju suše kmalu presahnila. Nujno bi moral več dni padati obilen dež, da bi se zadeve kolikor toliko izboljšale. Problem predstavlja tudi to, da občasno imamo padavine, vendar gre običajno za takšne, ki se pojavljajo v lokalnem okolju in ne na celotnem območju,« je še dodal.
»Podnebne spremembe zahtevajo novo kmetijstvo«
Odgovore o stanju v današnjem kmetijstvu v Sloveniji zaradi vremenskih sprememb smo poiskali tudi pri Ireni Rotar, neodvisni aktivistki samooskrbe v Združenju Ekoci. Poudarila je, da podnebne spremembe zahtevajo drugačno kmetijstvo.
»Ustaljena pridelava hrane postaja vedno težje vzdržna. Podnebne, geopolitične in gospodarske spremembe vplivajo na našo prehransko varnost. Vedno višje cene in slabša dostopnost mineralnih gnojil, vedno višje cene hibridnih semen, ki so pogojena z uporabo fitofarmacevtskih sredstev, da kmetje dosežejo donos na hektar, vedno višje cene pogonskih goriv za mehanizacijo in vedno večji vremenski ekstremi, suše, viharji, poplave vedno bolj onemogočajo ustaljen način pridelave kmetovanja in kličejo osveščene kmete, vrtičkarje ter tudi kupce k drugačnim rešitvam in prilagoditvam.«
Prilagoditi bomo morali pridelavo in izbor rastlin
Rotarjeva je dejala, da podnebne spremembe zahtevajo prilagoditev rastlin, ki jih bomo gojili. Vedno pomembnejše bodo vrste, odpornejše na vročino, sušo in vremenske ujme.
Razložila je, da bo treba čas pridelave hrane prilagoditi na zgodnejše in poznejše sorte, tako da v najhujši vročini ne bomo izpostavljali pridelkov ujmam. »Oziroma bomo imeli v tem času le manj občutljive rastline, ki si lažje opomorejo. Pomembna bosta tudi bolj premišljeno načrtovanje časa setve in sajenja ter izbira rastlin, ki omogočajo daljšo samooskrbo,« je še dodala. »Če bomo znali bolje razumeti naravo, bomo tudi v spremenjenih podnebnih razmerah lahko pridelovali zdravo, kakovostno in varno hrano.«
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
