KGZS

Dogodek, ki ga organizirata Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), je letos posvečen ekološkemu kmetovanju ter varstvu narave – področjema, ki postajata vse pomembnejši sestavini trajnostnega razvoja slovenskega kmetijstva.

Kmetijstvo

V zadružni kleti ob vinu in penini sedaj izdelujejo še vinjak

Več kot 300 slušateljev

Več kot 300 slušateljev bo v tem času prisluhnilo slovenskim in tujim strokovnjakom, pred tem sta jih v uvodu pozdravila predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek in vodja JSKS pri KGZS mag. Alberta Zorko.

Podgoršek je izpostavil: »Živimo v času, ko ne samo da imamo občutek, ampak je tudi res tako, da so pred kmetijstvom vse večji izzivi. Ekonomski pritisk na kmetije zaradi prihajajočega sporazuma Mercosur, pridelovalni izzivi zaradi podnebnih sprememb, socialni zaradi majhnega deleža mladih kmetov, kako okolju še bolj prijazno kmetovati zaradi vse večjih pričakovanj družbe. Letošnji posvet ima v žarišču prav slednje vprašanje: kako loviti ravnotežje med pridelavo hrane in varovanjem okolja. Oboje je zelo pomembno, a vendar moram poudariti, da je naša naloga in odgovornost do družbe v prvi vrsti pridelava hrane.«

Zorkova je v nadaljevanju povedala: »Današnji dogodek ni le najpomembnejši strokovni vrh naše službe, temveč je tudi osrednji forum slovenske kmetijske stroke, kjer skupaj pišemo zgodbo znanja, sodelovanja in prihodnosti slovenskega kmetijstva. JSKS je strokovna, operativna in razvojna moč, ki pokriva vse vidike sodobnega kmetovanja. Zato je današnji posvet več kot le pregled aktualnih tem. Je prostor, kjer se oblikujejo smernice za prihodnost, kjer niso v ospredju samo strokovne dileme, ampak tudi družbeni izzivi, ki zahtevajo celovit in usklajen pristop.«

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić pa je javni službi kmetijskega svetovanja čestitala za jubilej: »40 let je zgodba o povezovanju, sodelovanju, razvoju slovenskega kmetijstva, kako znanje postane praksa in sodelovanje ustvari napredek. Letošnja tema, ekološko kmetovanje, nas usmerja k vprašanju, kako zagotoviti trajnostno pridelavo hrane, ki je hkrati konkurenčna ter okoljsko in družbeno sprejemljiva. Trajnostno kmetijstvo bo imelo obstoj v prihodnje, z veliko izzivi pridelovalcev. Verjamem, da lahko skupaj s povezovanjem kmetijstvo tvorimo odpornejše.«

Kmetijstvo

Martina in Radojko v vinogradu prednikov ustvarjata dodano vrednost

Znanje kot temelj razvoja ekološkega kmetovanja

Posvet se je začel z uvodnim predavanjem prof. dr. Andreasa Gattingerja z nemške univerze Justus-Liebig, ki je predstavil koristi razvoja ekološkega kmetijstva in pomen znanja pri njegovem uveljavljanju. Sledili so prispevki domačih strokovnjakov, med njimi dr. Ane Frelih Larsen in Alberte Zorko, ki sta predstavili podporno okolje in vlogo svetovalnih služb v sistemu znanja in inovacij (AKIS).

V dopoldanskem delu se udeleženci seznanjajo z naravovarstvenimi intervencijami skupne kmetijske politike (SKP) in njihovo umestitvijo v slovenski prostor. O tem bosta spregovorila mag. Jernej Kavšek in Branka Trčak z MKGP, sledile pa bodo predstavitve dobrih praks projektov EIP (Evropsko partnerstvo za inovacije), ki kažejo, kako lahko sodelovanje med kmeti, raziskovalci in svetovalci prinese konkretne rezultate.

Popoldne bodo sledile štiri tematske delavnice, namenjene iskanju rešitev za razvoj ekološke pridelave, povezovanje znanja in trženje ekoloških izdelkov. Ena od delavnic bo namenjena tudi vprašanju, kako učinkoviteje prepletati cilje varstva narave z razvojem kmetij.

Družabno

Praznik kozjanskega jabolka: to so letošnji carjevič in štrudelmojstrici

Dan znanja in inovacij

Drugi dan posveta bo namenjen sistemu znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS). Uvodoma bo spregovorila Simona Vrevc, vršilka dolžnosti generalne direktorice Direktorata za kmetijstvo na MKGP. Sledile pa bodo predstavitve analiz in izkušenj iz evropskih partnerstev za inovacije (EIP). Prof. dr. Irma Potočnik Slavič z ljubljanske Filozofske fakultete bo predstavila analizo izvajanja ukrepa EIP v obdobju 2014–2020, medtem ko bodo predstavniki MKGP orisali izvajanje intervencij v obdobju 2023–2027.

Poseben poudarek bo namenjen inovacijski podporni mreži, vlogi javnih služb ter primerom uspešnih projektov, ki povezujejo raziskave in prakso. Udeleženci bodo imeli priložnost obiskati predstavitve projektov v obliki plakatov in neposredno razpravljati z izvajalci – kar spodbuja izmenjavo znanj, mreženje ter razvoj novih pobud.

Popoldne bo sledila okrogla miza o inovacijski podporni mreži, na kateri bodo sodelovali predstavniki raziskovalnih institucij, javne službe kmetijskega svetovanja in kmetijskih organizacij.