Boleče zgodbe pod skupno streho
Brezdomstvo razumemo kot skrajno obliko revščine, s katero se žal vedno bolj soočamo tudi v Sloveniji. Po neuradnih podatkih je v naši državi več kot 3 tisoč brezdomnih oseb, saj v to skupino umeščamo tudi vse brezdomce, ki niso vključeni v socialnovarstvene ali druge programe podpore in pomoči. V Velenju je Center za brezdomne osebe vrata odprl pred trinajstimi leti, zadnja leta deluje pod okriljem neprofitnega Društva hiša in ob finančni podpori Mestne občine Velenje. Sprejme lahko 12 moških, trenutno jih v njem biva osem. Po besedah vodje centra Brigite Šinigoj vsak od njih nosi bolečo zgodbo in upanje, da bo nekoč lahko živel v svojem najemniškem stanovanju ali se vrnil k svoji družini. Kar nekaj jih je v centru pristalo zaradi odločbe o prepovedi približevanja.
Velenjski center za brezdomne osebe vodi Društvo hiša – za pomoč in samopomoč socialno izključenih skupin, ki ima status nevladne, prostovoljske in humanitarne organizacije. Brezdomnim osebam zagotavlja prenočišče, prehrano in pogoje za vzdrževanje osebne higiene ter psihosocialno podporo. Lani je bilo v centru 16 uporabnikov, povprečno je mesečno oskrboval 11 brezdomnih moških. Sočasno jih lahko v centru biva 12, trenutno je v njem osem moških, starih od 27 do 77 let. Žensk ne sprejmejo, ker jim zaradi prostorske stiske v hiši ne morejo zagotoviti ločenih prostorov.
Sobivanje
Glavnino denarja za delovanje centra zagotavlja Mestna občina Velenje, nekaj primakne država, a tudi porabniki centra prispevajo polovico prejete socialne denarne pomoči. Dva hodita v službo. V center sprejmejo le polnoletne osebe, ki zmorejo same skrbeti zase. Kot je še povedala vodja centra, psihologinja Brigita Šinigoj, si ekipa šestih zaposlenih prizadeva zagotoviti čim bolj prijetno vzdušje domačnosti, kar jim enkrat bolj, drugič manj uspeva. »Gre za ljudi z globokimi čustvenimi ranami, večina se jih zateka v uživanje alkohola ali prepovedanih drog, nekateri imajo težave z duševnim zdravjem. Zato med njimi prihaja tudi do sporov, celo nasilja,« priznava. Ob tem hitro doda, da do hujših izgredov k sreči ne prihaja in da jim kljub temu uspeva zagotavljati varno sobivanje. »Če ima uporabnik psihične težave, zahtevamo, da je v procesu psihiatričnega zdravljenja in da je dostop do zdravil pod našim nadzorom. Skrbimo, da zdravila dosledno jemljejo po navodili psihiatra in da ne prihaja do zlorab zdravil.« (Foto: Andraž Purg)
Članek si lahko v celoti preberete v tiskani izdaji Novega tednika, 30. oktober 2024!
