Edini, ki lahko med službo spi
To je muc Srečko, pristen Celjan. Pravzaprav njegove zgodbe nihče natančno ne pozna. Znano je le, da šteje že več kot 15 let. To vemo zato, ker se je kot mladič rad sončil na parkiranih avtomobilih pred našo medijsko hišo. Takrat je zanj skrbela Celjanka, ki je živela v neposredni bližini in je zelo rada skrbela za zapuščene živali. Nato je na žalost umrla in muc je bil prepuščen ulici. V tem delu smo vstopili v njegovo zgodbo zaposleni na Novem tedniku in Radiu Celje. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: ANDRAŽ PURG, TP)
Od smrti gospe, ki je skrbela zanj, je minilo že nekaj let. A videti je, da je Srečko, tako smo ga poimenovali, nikoli ne bo pozabil. Pogosto pride pred glavni vhod njenega stanovanja in tam posedi. Po njeni smrti ga nismo mogli prepustiti na milost in nemilost mestnemu vrvežu, nevarnim avtomobilom in nevarnosti, da bi se mu kaj zgodilo. Že takrat smo s pomočjo društev in ljubiteljev živali poskrbeli za njegovo veterinarsko oskrbo. Od takrat zanjo skrbi tudi naša nekdanja sodelavka Tatjana Cvirn. Nato mu je začasni dom ponudila druga Celjanka v središču Celja in pri njej je prebil vsaj eno ali dve zimi. Toda muc je pravi mačji nomad, utrdil se je v trpežnosti mestnega življenja in v izogibanju drugih mestnih živali, s katerimi se občasno malo na trdo pogovori. A pri vsem tem ni pozabil na nas.
Srečko je namreč pravi skrivnostnež. Do zdaj nam še ni »zamjavkano« zaupal, kje prenočuje, vemo le to, da nas pride vsak dan ob isti uri pozdravit. Vrata naše medijske hiše so tako ali tako vedno odprta za vsakogar, ki potrebuje storitev ali pomoč. In to Srečko zelo dobro ve ...
V tiskani izdaji Novega tednika preberite, zakaj se Srečko zvije v klobčič ob radiatorju v naši pisarni in kako pride k nam vsak dan na počitek. Je edini, ki lahko spi med delovnim časom ... Več v Novem tedniku.
