PGD Loče

Iz celjske policijske uprave so nam glede požarov sporočili, da točnega števila požarov za lansko jesen in začetek letošnjega leta ne morejo posredovati, saj statistično vodijo le požare, pri katerih obstaja sum storitve kaznivega dejanja oziroma v primerih, od katerih nato na tožilstvo sporočijo, da so opravili ogled kraja kaznivega dejanja.

»Najpogostejši vzroki tako imenovanih dimniških požarov so slaba gradnja oziroma slaba izolacija dimnika, saj običajno zagori med dimnikom in oblogo. Do teh požarov najpogosteje pride na ostrešju zgradb. Vzroki so nastanek požara so lahko tudi neočiščen dimnik, ko zagorijo saje in se lahko ogenj prenese na ostrešje, odlaganje še žarečega pepela v bližini vnetljivih snovi in podobno. Tovrstni požari so značilni za začetek kurilne sezone in za čas, ko so temperature zelo nizke in ljudje močneje kurijo,« pojasnjujejo na celjski policijski upravi.

Poškodovani električni vodniki

»Pogosti vzroki za požare v stanovanjskih hišah so tudi poškodovani električni vodniki (pogosto jih poškodujejo glodavci) ter netestirani razdelilci in podaljški ter predelane ali doma ojačane varovalke. Ob vsakem sumu, da bi lahko bil požar posledica kaznivega dejanja, policisti in kriminalisti opravimo ogled kraja in z metodo izključevanja vzrokov požara ugotavljamo, ali gre za človekovo odgovornost ali celo morebiti za požig,« so povedali na celjski policiji.

Nato so predstavili še vzroka za zadnja dva požara stanovanjskih zgradb na območju celjske policijske uprave. »V januarskem požaru stanovanjske hiše na Paškem Kozjaku je ogenj v v celoti uničil mansardni in srednji del hiše. V tem primeru so kriminalisti tujo krivdo izključili. V požaru ni bil nihče poškodovan, nastala je velika materialna škoda,« pojasnjujejo policisti.

Požar v Ličenci podtaknjen?

Glede nočnega požara stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja v Ličenci v občini Slovenske Konjice v noči na 28. januar preiskava poteka v smeri suma storitve kaznivega dejanja požiga. Ognjeni zublji so uničili tako hišo kot gospodarsko poslopje. Dom, v katerem sta živela invalidka in njen partner, ni več primeren za bivanje. Moški se je pri reševanju živali zastrupil z dimom in je potreboval zdravniško pomoč. Iz gospodarskega poslopja so rešili le dve govedi, druge živali so poginile. Zakonca sta trenutno nastanjena pri eni od hčera v bližini.

PGD Loče

Nepravilnosti povezane z dimniki

Največ požarov pozimi nastane zaradi nepravilnostmi v povezavi z dimniki Na spletni strani dimnikarske sekcije, ki deluje v okviru Obrtniške zbornice Slovenije, je tako mogoče zaslediti več nasvetov, povezanih s tem, kaj storiti, ko pride do dimniškega požara. Tako ljudi opozarjajo, naj ne odpirajo dimniških vrat in naj ne gasijo z vodo. Pokličejo naj telefonsko številko 112 in povedo, kje gori, kakšen je obseg požara in ali so ogroženi ljudje ter živali. O požaru je treba obvestiti vse stanovalce, gasilskim društvom je treba omogočiti dostop za posredovanje.

Zakaj nastane dimniški požar?

Razlogi za nastanek dimniškega požara so različni. Lahko se vžgejo katranske sajne obloge, dimnik je lahko bodisi pregret ali dotrajan. Kurilne naprave so lahko neustrezno vgrajene ali premalo očiščene. Problem predstavljajo tudi neprijavljene naprave. Požari nastajajo tudi zato, kjer ljudje opustijo izvajanje požarnih ukrepov. S tem prihaja do uničenja dragocenega premoženja ljudi in ogrožanja življenja ter zdravja ljudi.