Arhiv NTRC

»Med 17. in 25. julijem smo imeli kar štiri neurja. V enem dnevu nas je doletelo vse, od viharja, toče, poplav. Slednje so nas nato v desetih dneh prizadele še petkrat. Škoda je bila ogromna, a lahko rečem, da je sistem zaščite in reševanja dobro deloval. Pri posredovanjih so bili v prvih vrstah gasilci, vključil se je tudi regijski štab civilne zaščite. Z gradbeno mehanizacijo so pomagali podjetniki ... Samo intervencijskih stroškov je bilo v naši občini za milijon evrov, medtem ko so neurja v juliju po ocenah povzročila za več kot sedem milijonov evrov ter v avgustu za več kot osem milijonov. Država zaenkrat drži besedo in nam je nekaj denarja že nakazala, nekaj ga še pričakujemo. Pred nami je zdaj sanacija po neurjih. Trenutno pripravljamo sanacijski program,« dogajanje v zadnjih dveh mesecih strne župan, ki opaža, da je besnenje narave ob prizadetosti občanov in njihovi začetni nemoči prineslo tudi žarke upanja - predvsem v obliki solidarnosti.

Kako se ljudje »pobirajo« po ujmah? Kaj opažate na terenu?

Vsak dan znova se kažejo njihova pridnost, marljivost, delavnost. Stanje se počasi normalizira. Občani, ki jim je neurje porušilo ali poškodovalo stavbe, pospravljajo ruševine, popravljajo strehe. Lastniki gozdov pospravljajo podrto drevje. Vsi pa se bojimo jesenskega deževja in tega, kaj nam bo še prinesla narava. Ampak to ne vpliva na odpravljanje posledice poletnih razdejanj. Računamo tudi, da bo država tudi v naši občini pomagala pri urejanju vodotokov.

Vremenske ujme so zarezale tudi v občinske finance. V kakšni formi pa je sicer Občina Vojnik?

Menim, da v dobri. Kljub ujmam nadaljujemo vse zastavljene projekte. Gradnjo igrišča na Frankolovem smo sicer morali prestaviti v prihodnost, saj se je pokazalo, da stroški izgradnje presegajo sredstva, ki jih je za to naložbo predvidela občina. Zato smo se s svetniki odločili, da projekt prestavimo v naslednje leto in poskušamo pridobiti tudi sofinanciranje. Počakati bo moral tudi nov most v Polžah, saj smo sredstva prerazporedili za nujno sanacijo po neurjih. Še pred zimo moramo namreč urediti kup manjših plazov, da ne bo škoda še večja. Medtem ostale projekte uresničujemo po načrtih. Največji je gradnja kanalizacije v Ivenci, vredna okoli milijon evrov, ki jo v polovičnem deležu sofinancira tudi ministrstvo za naravne vire in prostor. Gradnja je v polnem zamahu. V tem delu bomo skupaj s podjetjem z Vo-ka Celje uredili tudi vodovod, občina pa bo ob tem poskrbela še za javno razsvetljavo. Vesel sem, da smo bili uspešni tudi na razpisu za sofinacerska sredstva za vodovod Lindek. Iz mehanizma za okrevanje in odpornost smo pridobili okoli 400 tisoč evrov. Okoli milijon evrov vredna naložba bo uresničena v prihodnjem letu. Težave pri oskrbi z vodo ima tudi območje Lemberga. Ta projekt naj bi bil uresničen v naslednjih petih letih. Urejen javni vodovod pa naj bi imeli v naslednjih desetih letih vsi občani Vojnika.

Pospešeno urejate tudi ceste. Kaj je na tem področju največja težave?

Ceste so še naš dolg iz preteklosti. Problem niso makadamske, te smo večinoma uredili, asfaltirali. Težava so ostale lokalne ceste, ki so v zelo slabem stanju, imajo slabo asfaltno podlago ali so preozke. Že pred leti smo se lotili njihove sistematične obnove, pri čemer bo pot do cilja, da bi jih dokončno uredili, odvisna tudi od sredstev, ki nam bodo v prihodnje na razpolago. Če ne bo kakšnih izjemnih dogodkov, kot smo jih doživeli letos, mislim, da bomo z vztrajnim in s sistematskim delom tudi na cestnem področju dosegli potreben standard kakovost in varnosti.

Eden večjih projektov, ki jih v občini načrtujete, je tudi širitev vojniške osnovne šole.

Gre za velik in pomemben projekt, tudi v finančnem smislu. Na osnovi izdelanih idejnih projektov nas čaka okoli 8 milijonov evrov vredna naložba. Gradnja bo razdeljena na več delov in jo bomo prilagajali finančnim zmožnostim. Ob prostorski stiski v učilnicah nas ob vseh spremembah, ki se obetajo glede brezplačnih kosil, pesti tudi problem izvananja šolske prehrane. Kuhinja je premajhna, zato jo bo treba razširiti in upam, da bo ministrstvo razumelo, da občina denarja za to nima. Težava je tudi v tem, da mora biti organizacija šolske prehrane prilagojena organizaciji šolskih prevozov. Vojniško šolo obiskuje okoli 700 otrok, med katerimi jih je okoli 400 vozačev. Zato potrebujemo velike prostorske zmogljivosti tako jedilnice kot kuhinje.

V vojniški občini se je v zadnjih letih povečala tudi ponudba na stanovanjskem področju. Zaživel je blok, poimenovan Stara šola, v središču Vojnika zasebni investotor gradi nov večstanovanjski kompleks, na Štolnerjevem hribu rastejo nove stanovanjske hiše, gradi se v Novi Cerkvi ... Od kod po vašem mnenju tolikšen interes zasebnih vlagateljev za gradnjo v vaši očini in zakaj se ljudje radi priseljujejo?

To pripisujem dejstvu, da je občina Vojnik prijetno okolje za bivanje. Imamo ohranjeno naravo, ki je ne obremenjuje industrija. Pomebno dejstvo je tudi, da so nepremičnine v naši občini nekoliko cenejše kot na primer v mestnem ali primestnem okolju. Tudi ponudba infrastrukture je zelo dobra. Imamo urejeno komunalno infrastrukturo, kakovostna je tudi trgovska, zdravstvena, lekarniška ponudba, imamo vrtec, šolo ... Obenem je dobra tudi geolokacija naše občine. Do Celja je z avtomobilom le nekaj minut, prav tako do avtocestne povezave. Ljudje vidijo, da je kakovst bivanja v naši občini velika, zato si tu radi ustvarijo dom.

Kaj sporočate občanom ob občinskem prazniku, ki ga obeležujete 4. oktobra? Kaj jim želite?

Predvsem, da bi ohranili optimizem, ki je kljub vsemu prevladal nad strahom in negotovostjo. Čeprav so nas neurja zelo prizadela, nas vseeno niso zlomila. Pokazala se je izjemna solidarnost. Ljudje si medsebojno pomagajo, znova so se izkazala humanitarna društva. In to je tisto, kar je res žlahtno in na čemer ima smisel graditi.

BOJANA AVGUŠTINČIČ

Foto: SHERPA /arhiv NT