Arhiv NTRC

Če vas vprašam, kaj je najbolj zaznamovalo leto v vaši lokalni skupnosti od zadnjega občinskega praznika, bodo odgovor zagotovo poplave. Kolikšna je gmotna škoda?

Celotna škoda, ki so jo avgustovske poplave povzročile v naši občini, je ocenjena na približno 20 milijonov evrov. Ko je voda odtekla, so se začeli sprožati plazovi, ki so uničili vodovodno in telekomunikacijsko omrežje ter več cestnih odsekov. Veliko dela je pred nami. Pričakujemo pomoč države. Čaka nas finančno in strokovno zahtevna sanacija plazov. Najbolj kritične bomo začeli sanirati še letos.

Prebivalci občine Šmartno ob Paki smo sicer navajeni bivati ob Paki in Savinji, a tako obsežnih poplav niti najstarejši občani ne pomnijo. Narasle vode in sprožanje plazov niso pustili posledic le na infrastrukturi, ampak tudi pri ljudeh. Doživeli so velik stres. Še vedno sta prisotna strah in negotovost, kako bo v prihodnje. Slišati je, da bodo vremenske nevšečnosti vedno pogostejše.

Zato občani upravičeno pričakujejo, da bodo država, občina in stroka zagotovile učinkovite protipoplavne ukrepe. Kakšna bi bila optimalna rešitev za vašo občino?

Država mora zagotoviti dosledno vzdrževanjevodotokov. To področje je vrsto let zanemarjala. Tudi Savinja in Paka s pritoki v naši občini nista bili deležni rednega vzdrževanja. Zadnja leta smo nekaj manjših posegov na porečju Pake naredili sami, s čimer smo preprečili hujše posledice v avgustovskih poplavah. Spomnim se, da je bilo v Paški vasi ob poplavah leta 2012 pod vodo približno 30 hiš, gasilski dom in dve piščančji farmi, v letošnjih poplavah pa Paka ni prestopila bregov. Sicer pa mora država za učinkovito protipoplavno zaščito urediti tudi suhe zadrževalnike. Predvsem mora prepovedati gradnjo na območjih, kjer se vodotoki razlivajo. Bivanjska naselja na teh območjih nimajo kaj iskati.

Stanovanjskih hiš ne ogrožajo le narasle vode, ampak tudi plazovi. V vaši občini se jih je sprožilo več kot 50, pravite. Koliko občanov se je moralo izseliti?

Izseliti se je morala družina v Velikem Vrhu, ker bivanje v hiši zaradi plazu ni več varno. Ogroženih je tudi nekaj hiš v naseljih Gavce in Skorno. Občani v njih sicer še prebivajo in čakajo na dokončno odločitev strokovnjakov. Ljudje potrebujejo informacije, kako naprej. Zanima jih, kakšne rešitve pripravljajo predstavniki vlade in stroke. No, prejšnji teden smo le dočakali sestanek z državnim sekretarjem Boštjanom Šeficem. Na srečanju s krajani Letuša in Rečice ob Paki je povedal, da se bodo morali izseliti.

Prebivalci dela vaške skupnosti Račica ob Paki, ki z braslovškim Letušem tvori enovito naselje, naj bi se torej preselili. Je odločitev dokončna?

Da. Vendar še ni znano, kdaj bo prišlo do selitve, saj je pogoj sprejetje zakonodaje, kar naj bi se zgodilo še letos. Prav tako še ni jasno, kje bodo živeli do takrat, ko bo država postavila nadomestne hiše. Če ne bodo želeli nadomestne hiše, bodo lahko vzeli odškodnino. V skrajnih primerih bo zakon predvidel tudi možnost razlastitve.

Boste za občinski praznik prerezali otvoritveni trak kakšne pridobitve?

Otvoritveni trak smo prerezali že spomladi, ko smo namenu predlani novozgrajen most čez Pako. Takrat so se mnogi spraševali, zakaj je tako visok. Med avgustovskimi poplavami se je pokazalo, zakaj. Narasle vode ga niso poškodovale. Most ni edina letošnja pridobitev v naši občini. Direkcija za infrastrukturo je končala gradnjo podhoda pod novo železniško progo in vso pripadajočo železniško infrastrukturo za potniški promet. Energetske prenove sta bili deležni stavbi vrtca in mladinskega centra. Iz letošnjega občinskega proračuna smo zagotovili denar tudi za nakup gasilskega vozila. Naj povem še, da smo letos nameravali začeti graditi kanalizacijo v Spodnji Rečici, za kar imamo zagotovljen milijon evrov Evropske unije, a so gradnjo preprečile poplave. Upam, da bomo kanalizacijo začeli graditi naslednje leto in dela zaključili leta 2026.

Lani je občina zgradila prizidek k vrtcu, stari del vrtca je energetsko prenovila. Zapleta se pri urejanju okolice. Zakaj?

Zapletlo se je, ker je eden od otrok našel delček stekla na zelenici pri vrtcu. Inšpektor je po opravljenem nadzoru izdal odločbo, da je zemljino treba zamenjati. Ob tem je prepovedal uporabo dotrajanih igral. Zemljino bomo kmalu zamenjali, nekoliko kasneje bomo uredili še otroško igrišče z novimi igrali. Ker smo veliko občinskega denarja porabili za gradnjo prizidka k vrtcu in za energetsko prenovo starega dela, si želimo, da bi nam pri ureditvi otroškega igrišča finančno pomagali sponzorji. Otroci za igro na prostem niso prikrajšani, saj imamo v naši občini še dve otroški igrišči, a tudi sicer je vsepovsod narava, ki otrokom omogoča preživljanje prostega časa v zdravem okolju. (Foto: arhiv SHERPA)

Celoten intervju si preberite v tiskani izdaji Novega tednika, ki je izšel 9. novembra 2023.