Kaj se dogaja v gozdovih, ki jih je razdejalo vreme?
Razdejanje, ki so ga neurje, vetrolom in silovita ujma povzročili v državnih, občinskih in zasebnih gozdovih, je odkrilo dejansko stanje slovenskih gozdov. Sanacija poškodovanih gozdov je v nekaterih občinah na Celjskem razgalila tudi, da so nekateri – ki sploh niso lastniki teh gozdov – vanje širili svoje nepremičnine, ponekod so nastajala celo odlagališča odpadkov … Da izvajalci sanacije po ujmi ne opravljajo, ne moremo trditi, res je tudi, da je dela ogromno, in tudi pri sanaciji obstaja prednostni seznam glede na poškodbe dreves. Vprašanje je, ali je sanacija, predvsem ureditev gozdne površine po njej, izvedena v skladu z gozdnim redom. V nekaterih območjih naše regije občani opažajo večje kupe vejevja, ki so jih izvajalci po sanaciji pustili v gozdovih. Krajani se bojijo, da bo to vejevje prineslo v dolino že naslednje večje deževje. Kakšna pravila veljajo v teh primerih? (SŠol, Foto: Andraž Purg)
Celoten članek z vsemi podrobnostmi je objavljen v tiskani izdaji Novega tednika. V njem tudi o tem, kaj so izvajalci poseka v poškodovanih gozdovih ponekod odkrili in koliko je dejansko poškodovanih dreves ter o tem, ali strojna mehanizacija v gozdovih res naredi več škode kot koristi. Objavljamo še odgovor na vprašanje, kaj se zgodi, če lastnik gozda ne odstrani poškodovanih dreves, le-ta pa ogrožajo stanovanjske hiše.
Na naše uredništvo se je obrnilo tudi nekaj krajanov iz različnih občin na Celjskem, ki sicer niso imeli kritik o tem, da naj bi se izvajalci sanacij gozdov odzvali prepočasi, ampak so zaskrbljeni, ker so pristojni, ki so gozdove čistili in odstranjevali poškodovana drevesa, za seboj ostanke vejevja in manjših debel puščali na večjih kupih. Več tovrstnih primerov naj bi bilo v občinskih kot v državnih gozdovih, vsaj v tistih primerih, kjer so občani, ki so nas na to opozorili, lastništvo poznali. Ob tem izražajo skrb, da bi novo neurje ali povečano deževje in voda takšne kupe samo še hitreje odnašali v doline. Kako je torej gozdove treba pravilno očistiti in urediti po sanaciji?
»Najprej je treba poudariti, da manjše veje in debla gozdu koristijo, ker so pomemben življenjski prostor številnih živalskih vrst, rastlinskih organizmov in gliv. Odmrla lesna biomasa je nujna za nemoteno delovanje gozda, saj krepi odpornost gozda kot ekosistema in povečuje biotsko pestrost. Po Pravilniku o varstvu gozdov je treba v gozdu puščati minimalno tri odstotke odmrle biomase, kamor sodijo večja debla in sečni ostanki. Zato odmrle biomase ne odnašamo iz gozdov,« pravijo v Slovenskih državnih gozdovih. V Mestni občini Celje, ki je tudi lastnica nekaj gozdov, so v odgovoru kratki: »Pri sečnji v gozdu je treba delo končati in vzpostaviti gozdni red. Nadzor nad sečnjo v zasebnem gozdu ali gozdu v lasti MOC izvaja revirni gozdar. Spravilo lesa v gozdovih in iz njih se na terenu še izvajamo.«
Ne le zakonodaja, velja tudi gozdni red
V Slovenskih državnih gozdovih obširneje dodajajo, da sanacijo gozdov na državnih površinah opravljajo tako notranji zaposleni kot zunanji izvajalci. »Vsi morajo upoštevati z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje,« so nam pojasnili. Hkrati dodajajo, da izvajajo tudi nadzor opravljenega dela. »Vodje gozdnih obratov in koordinatorji gozdne proizvodnje opravljajo nadzor že med sanacijo, na koncu opravijo pregled delovišča. Če dela niso opravljena v skladu z odločbo in gozdarsko prakso, mora izvajalec nepravilnosti odpraviti v tednu dni. Izvajalci del lahko posekajo le drevesa, ki jih je izbral in označil Zavod za gozdove Slovenije. Po končanju del naša družba kot upravljavec državnih gozdov tako kot drugi lastniki gozdov Zavodu za gozdove Slovenije poroča o koncu del. Poleg tega zavodu za gozdove sporočimo tudi število dreves, drevesno vrsto in premer posameznih dreves, ki se jih je, ker so bila ob sečnji in spravilu poškodovana, posekalo dodatno, torej poleg dreves, ki so bila že označena za posek. Zavod za gozdove Slovenije je namreč dolžan na koncu pregledati delovišče in potrditi konec del. Če sečišče ni urejeno v skladu z odločbo, nam zavod za gozdove z zapisnikom naloži, da v roku odpravimo nepravilnosti. Poleg rednega nadzora vodje gozdnega obrata obstajajo še nadzori del, ki jih izvajajo oddelek za urejanje gozdov in oddelek za gozdno gradbeništvo ter služba za kakovost in standarde poslovanja,« so še pojasnili v Slovenskih državnih gozdovih.
Celoten članek je objavljen v tiskani izdaji časopisa, kjer je opisan tudi natančen postopek, kako morajo izvajalci posek opraviti in kako za seboj urediti gozdno površino. Če tega ne storijo pravilno, lahko krajani na to opozorijo pristojne.
