Arhiv NTRC

Avgustovske poplave so krajane Okonine močno prizadele. Skoraj vsem je voda v kleteh segala do višine 1,8 metra, nekaterim je deroča Savinja opustošila tudi bivalne prostore. Ko je voda odtekla, so za njo ostali mulj, bale sena, ostanki dreves in druga nesnaga. Domačini so prva dva tedna čistili svoje domove, iz kleti odnašali uničene gospodinjske aparate. Rešiti so skušali, kar je ostalo nepoškodovano, zato niso uspeli oditi po hrano v skladišča dobrodelnih organizacij. V prvih dneh po poplavi pravzaprav sploh niso mogli zapustiti svojih domov, saj je bila cesta do njihovega kraja neprevozna.

Stanka Hren, ki se je s svojo družino v Okonino preselila pred dvema letoma, je v pogovoru z domačini zaznala, da jih je večina ostala brez ozimnice in zalog hrane. Krajani so denar namenili obnovi domovanj, številnim pa ga je za nakup novih prehrambenih zalog zmanjkalo, je dejala. »Najtežje je bilo starejšim ljudem, saj jim je bilo zelo neprijetno povedati, da kaj potrebujejo. Spomnim se gospoda, ki je odšel k ženi na obisk v bolnišnico kar v sobnih copatih, saj mu je bilo nerodno tarnati, da mu je voda odnesla čevlje. Čez čas sem ga nagovorila, naj mi prosim po pravici prizna, kaj potrebuje. Le stežka je spregovoril, da jima je z ženo poplava uničila skrinjo in pralni stroj.«

Od obupa do solz sreče

Starejši ljudje iz vasi po besedah Hrenove nimajo računalnikov in niso dejavni na družbenih omrežjih, kjer so se osnovale skupine, ki so ponujale pohištvo in belo tehniko. Zato so bili toliko bolj veseli, ko sta njihovo naselje nekega dne obiskala prostovoljca Ambrož Vahen iz Šentjurja in Tanja Šeligo Drame iz Šentvida pri Grobelnem. Domačinom sta pripeljala belo tehniko in nekaj ozimnice. Stanka je med sosedi zaznala, da tudi drugi krajani potrebujejo živila, zato je o njihovi stiski pripravila zapis in ga delila na družbenih omrežjih. Nato je izvedela, da podobno usodo delijo še krajani Radmirja. Sporočilo o prošnji po pomoči je bliskovito zaokrožilo in odzvali so se mnogi ljudje dobrega srca.

Šentjurčani Živa Voga, Saša Rojak in Ambrož Vahen so se povezali z ustanoviteljico potujoče tržnice Mali plac Ano Ljubojević, ki je k sodelovanju pritegnila številne kmetije. Slednje so podarile krompir, čebulo, zelje, repo, peso, špinačo … Neizmerno veselje so prinesli zvrhani zabojčki mandarin. Prostovoljci so s prošnjo po pomoči nagovorili podjetnike, ki so prispevali vložnine, namaze, sadje, čistila, higienske pripomočke in še kaj. Pri zbiranju in razdeljevanju pomoči so pomembno vlogo odigrale Meta Kovač, Bernarda Volovlek in Sabina B. Ambrož.

Tudi dobrodelni srečelov

Na drugem koncu Slovenije je za stisko krajanov v omenjeni zgornjesavinjski občini slišal Bogdan Kladnik in prav tako takoj stopil v akcijo. Še eno donacijo krompirja sta priskrbela Boštjan in Saša Zrimšek iz Cerknice. Spletna vplivnica Teja Jugovic je priskrbela pomoč večjega živilskega podjetja, ki je krajanom Okonine in Radmirja doniralo dve paleti hrane. »Ko sem sosedom povedala, da lahko pridejo po ozimnico, niso mogli verjeti svojim očem. Številnim so solze privrele iz oči,« je povedala Stanka. In dodala, da je ena od srčnih prostovoljk krajanom, ki so ostali brez čevljev, priskrbela tudi več parov nove tople obutve. Zlata vredni so prevozi, ki jih še vedno omogoča Primož Planovšek s svojo ekipo. Številni ljudje so za krajane Okonine in Radmirja prispevali denarne prispevke. Medtem ko je Moto klub Šparon Riders s pomočjo dobrodelnega srečelova zbral denar za nakup drv za kurjavo.

Foto: Arhiv prostovoljcev

Preberite več v Novem tedniku