Arhiv NTRC

Duhovniki, ki so naklonjeni prenašanju maš na družabnih omrežij, so se zbrali in škofom napisali pismo, da tovrstno komuniciranje z verniki prinaša številne prednosti in da bi bilo škoda, da ga ne bi izkoristili. »Nismo želeli ostati v nekem mehurčku in se še sami dodatno izolirati. Želeli smo ostati čim bliže ljudem na načine, ki so v teh časih možni. To so prepoznali tudi škofje, ki so se strinjali, da bi bilo več škode kot koristi, če nam tega ne bi omogočili,« pravi župnik Alojz Kačičnik s Ponikve pri Šentjurju, ki je prepričan, da je veliko bolj pristen videostik kot zgolj pošiljanje sporočil. »Facebook je medij, po katerem lahko ljudem povemo oziroma pokažemo, da duhovniki sicer mašujemo v zasebnosti sami, kljub temu da smo brez občestva,« dodaja župnik Klemen Jager iz Laškega, ki v tokratnem valu epidemije svoje maše snema in prenaša zgolj ob nedeljah, medtem ko Alojz Kačičnik in Vanči Arzenšek vernike na spletu nagovorita vsak dan. In prav prenos s pomočjo Facebooka je priložnost, da sokrajani ohranijo stik z vero ter jo duhovniki približajo morda celo tistim, ki se sicer tudi v normalnih okoliščinah ne bi udeležili maše.

Manj obiska

Tedenskih ogledov je pričakovano manj kot nedeljskih. »Med tednom si prenose ogleda približno toliko vernikov, kot jih je bilo prisotnih v živo pri mašah, torej med 10 in 15, medtem ko je ob nedeljah večje zanimanje. Prenos si je ogledalo tudi že do 200 uporabnikov tega socialnega omrežja,« pove Arzenšek, ki meni, da so bili škofje najprej nenaklonjeni tovrstnemu komuniciranju, ker so bili prepričani, da je manjše število vernikov po prvem valu epidemije posledica prav prenašanja maš na družabnih omrežij, ki omogočajo, da lahko verniki obred spremljalo z domačega kavča. Tudi Arzenšek namreč opaža, da je število ljudi pri nedeljskih mašah med spomladanskim in jesenskim valom upadlo za približno 20 do 30 odstotkov. »Predvsem starejši, ki so bili prej redni obiskovalci svetih maš, so se zaradi virusa začeli bati priti v cerkev.«

S kitaro nad suhoparnost

Glede na trenutne razmere se stanje v državi najverjetneje še ne bo hitro normaliziralo, zato si Arzenšek in Kačičnik pri prenosu prizadevata uvesti tudi nekaj tehničnih izboljšav. »Izboljšati želim kakovost zvoka. Če mašo prenašam na Facebooku na telefonu, kakovost zvoka ni najboljša in me nekateri, predvsem starejši, ne slišijo dobro,« pove petrovški župnik, ki mu pri izvedbi maše ne samo tehnično, temveč tudi vsebinsko pomagajo tri sestre redovnice, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. Da maša ni preveč suhoparna, Arzenšek v roke vzame kitaro in zaigra, sestre redovnice zapojejo. Ne manjka niti zabavnih pripetljajev. »Za tehnično pomoč za telefonom skrbi predvsem sestra iz Nigerije, ki me kdaj pa kdaj opozori na kakšno stvar. Ker se spozabim, da sem v etru, se nanjo tudi odzovem. Sem se pa že kar dobro navadil, da med prenosom maše ne smem govoriti tistega, kar ne spada tja.« Tudi Klemen Jager, ki je prav tako znan, da maše popestri z igranjem na kitaro, se spominja nekaj tehničnih zapletov predvsem iz prvega, spomladanskega vala. »Ker mašo spremljajo predvsem starejši, ki niso tako vajeni socialnih omrežij, so me kar med prenosom maše v živo poklicali na Messenger, zaradi česar mi je seveda prenos ›vrglo‹ ven.«

Preberite več v Novem tedniku