Na pogreb tudi v naravo
Bliža se dan množičnega obiska pokopališč. V Katoliški cerkvi je 1. november zapovedani praznik vseh svetih. Cerkev ima na načine pogrebov svoj pogled, vendar se želje ljudi in svojcev pokojnikov od takšnega pogleda včasih močno razlikujejo. Zato se vedno znova rojevajo novi načini pogrebih svečanosti. Preverili smo, kakšne so smernice pri tem. In tudi, kako se spreminja miselnost ljudi na tem področju. Razburkano zadnje leto je dodobra pomešalo tudi želje in odnose do pokopališč. Medtem ko nekateri vztrajajo pri klasičnem pokopu, nekateri pepel v spomin na svojca shranijo v diamantu. Preverili smo tudi, kakšna so navodila za pogrebne službe, če nekdo umre s covidom-19, in izvedeli, da poklic pogrebnika ni več takšen, kot je bil pred desetletji. Pogrebnik je zdaj tudi psiholog, saj so stiske ljudi večje in svojci pokojnih pogosto pogrešajo samo iskren pogovor. (SIMONA ŠOLINIČ)

V osrednji temi Novega tednika več o tem, kakšni so trendi pri obiskovanju pokopališč, pogrebih in urejanju grobov. Med drugim pišemo tudi o tem, kakšen pogreb priporoča Cerkev. V časopisu tudi o posebnem načinu spomina na umrlega, čigar pepel shranijo v – diamant.
V Javnem komunalnem podjetju Velenje, ki upravlja pokopališki Podkraj in Škale, pravijo, da v zadnjih letih na področju novih načinov počastitve spomina na mrtve opažajo trend v smislu večje ekološke osveščenosti obiskovalcev: »Vsako leto je prižganih manj plastičnih sveč, kar nas veseli, ljudje se vedno bolj poslužujejo alternativ. Na grobove polagajo različne nadomestke, kot so zastavice, porisani kamenčki s posvetilom, lesene podobice v imitaciji sveč, nagrobno okrasje, kot so angeli in podobni nagrobni dodatki. Vedno bolj je v porastu tako imenovano virtualno prižiganje svečk na spletu v spomin na pokojne.«
Ob tem pojasnjujejo, da je tudi na področju obiskovanja pokopališč epidemija pustila svoj pečat. »Epidemija je vplivala in še vedno vpliva na vsakdanjik ljudi. To se pozna tudi na pokopališčih, predvsem v tem, da če so prej ljudje prihajali skupaj na posamezen grob, se zdaj obiskovalci razporedijo, pridejo v manjših skupinah ali posamično. V času najbolj zaostrenih epidemioloških razmer smo obiskovalce pokopališč in udeležence pogrebnih svečanosti ves čas opozarjali in spodbujali k spoštovanju ukrepov ter priporočil NIJZ, kot so upoštevanje varne razdalje oziroma pravila socialne razdalje, razkuževanje rok in uporaba zaščitne maske. Hkrati smo jih opozarjali, da se pri izrekanju sožalja svojcem vzdržijo rokovanja in objemanja,« še dodajajo v JKP Velenje, kjer so na področju pogrebih svečanosti, kot pravijo, »zelo odprti za predloge in želje svojcev«. Te želje poskušajo uresničiti v največji možni meri, seveda pa morajo ob tem zadostiti tudi zakonskim predpisom.
Kaj je z neurejenimi grobovi?
Delo s svojci pokojnih je zahtevno in ga ni mogoče enačiti z drugimi poklici. V času slovesa od pokojnika je bilo marsikomu težko sprejeti, da so v minulem letu bile tudi omejitve pri pogrebni slovesnosti. Zato je na plečih upravljavcev pokopališč ta čas tudi velika odgovornost. Ob tem, da se je tudi zanje delo v zadnjem letu dodobra spremenilo. »Predvsem se je spremenila dinamika dela zaradi nekoliko večje umrljivosti v zadnjem letu in pol, drugačen je tudi pristop k delu s pokojnimi zaradi dodatnih varovalnih ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije. Zelo se je na primer povečala uporaba zaščitnih sredstev in razkužil,« dodajajo v JKP Velenje.
Grobovi na pokopališčih Podkraj in Škale so po njihovem mnenju dobro oskrbovani. »Iz različnih razlogov se zgodi tudi, da je kakšen grob zanemarjen. Vsako leto posebej naredimo popis takšnih grobov in nato skušamo stopiti v stik z najemniki. Ob tem jih pozovemo, naj grobove uredijo, saj jih k temu nenazadnje zavezuje pogodba o najemu grobnega mesta. Grobove, ki kljub pozivom ostanejo vizualno neurejeni, uredi naša služba vsaj dvakrat letno,« še poudarjajo. Če je kakšen grob zapuščen, to v Velenju rešujejo tako, da poskušajo najti novega najemnika, v vmesnem času skrbijo za izgled takšnih grobnih mest.
Celoten članek je objavljen v tiskani izdaji Novega tednika.