Njen urnik je poln do zadnjega kotička
»Že od nekdaj sem zelo dejavna v kraju. Potem ko sta našo družino prizadeli dve veliki izgubi, sem se vključila še v druge dejavnosti. To mi je zelo pomagalo, da sem premagala žalost. Moj urnik je zdaj zelo pester.« Tako pravi Helena Volasko, ki je nepogrešljiva pri številnih dejavnostih v občini Dobje. Ob letošnjem občinskem prazniku je priznanje prejela za sodelovanje na različnih področjih tamkajšnjega javnega življenja.
Letošnja občinska nagrajenka je katehetinja, dejavna je v gasilskih vrstah, sodeluje v kulturnem društvu, poje v cerkvenem pevskem zboru in počne še druge zanimive stvari. »Vpetost v domači kraj me bogati. Tako prispevam svoj kamenček k celotnemu mozaiku. Zaradi tega se v občini vedno kaj dogaja, ljudje smo povezani,« je dejala.
Od rojstva živi v Dobju. Po končani srednji ekonomski šoli se je kot štipendistka tedanjega šentjurskega kmetijskega kombinata najprej zaposlila v tej organizaciji. Nato jo je pot vodila pod okrilje delovne organizacije za opravljanje poslovnih storitev. Od leta 1990 je bila zaposlena v Občini Šentjur, od leta 1995 v šentjurski upravni enoti. Ob delu je končala visoko upravno šolo.
Številna zanimanja, ki jim je zvesta na svoji poti, so jo povezovala z njenim možem, ki je pred desetimi leti med vožnjo s tovornjakom umrl v prometni nesreči. Kruta usoda je družino doletela še enkrat, ko je v prometni nesreči z motorjem umrl še hčerin partner. Danes imata Helenina otroka vsak svojo družino, vnuki so največje veselje letošnje prejemnice priznanja Občine Dobje.
V sozvočju s kulturo
Od malih nog je pod okriljem dobjanskega kulturnega društva sodelovala v folklorni skupini. V tamburaški skupini je krajše obdobje igrala brač, kasneje jo je veselilo ustvarjanje v gledališki skupini. Zdaj je v upravnem odboru omenjenega kulturnega društva. »Vsak dogodek se mi zdi pomemben za utrip v naši skupnosti. Predsednik društva Peter Frece se trudi z organizacijo dobjanskih večerov, zelo odmevna je tradicionalna prireditev Pokaži, kaj znaš. Prireditve zelo rada obiskujem in tako podprem organizatorje. Včasih v dvorani kulturnega doma opazim tudi obiskovalce iz drugih občin,« je dejala. Dodala je svojo željo, da bi se v ljubiteljske dejavnosti bolj vključevali mladi in da bi kulturni utrip ostal močan ob pomoči sposobnih mentorjev.
Povezani s pesmijo
Z možem sta vrsto let prepevala v Vokalni skupini Grič, pod okriljem katere so pevci pripravili ogromno nastopov, se udeleževali revij pevskih zborov in gostovanj. Slovensko pesem so večkrat ponesli med izseljence po Evropi, med drugim so jih večkrat obiskali v Avstriji, Nemčiji in Belgiji. »Člani skupine nismo bili povezani le kot pevci, ampak tudi sorodstveno. Zelo radi smo se družili, včasih smo odšli z družinami celo skupaj na dopust.« Po besedah Helene Volasko je bila omenjena vokalna skupina, ki je pred leti končala svoje poslanstvo, zanjo kot druga družina. Po smrti njenega moža so ji pevci pomagali, da se je spet lažje vključila v družbo.
Ker ji ni vseeno, kaj se dogaja v občini, kjer živi, se je vključila tudi v lokalno politiko. Bila je članica občinskega sveta in različnih odborov. »Poskušala sem prisluhniti občanom, njihove pobude sem redno predstavljala vodstvu občine. Pa čeprav sem na ta račun kdaj slišala kakšno grenko opazko,« je dejala. Zaradi stisk mladih staršev, ki niso imeli možnosti vključitve svojih malčkov v predšolsko vzgojo, se je med drugim zavzemala, da so pristojni prostore vrtca razširili v prostore knjižnice.
Foto: Andraž Purg
»Ko se ena vrata zaprejo, se druga odprejo. Izgube so me močno pretresle. Zdaj mi vnuki dajejo življenjsko moč in energijo,« pravi Helena Volasko.
Preberite več v Novem tedniku
