Prizori groze in razdejanja
Ujme in neurja, ki smo jih doživljali v minulih dneh in so na Celjskem pustili kar hude posledice, so dobra iztočnica, da se spomnimo katastrofalnih poplav, ki so v minulem stoletju prizadele mesto ob Savinji. Glede na zgodovino teh naravnih nesreč prebivalci Celja in okolice ob vsakem močnem deževju, ko je to iz leta silovitejše, včasih že kar orkansko, trepetamo pred ponovitvijo katastrofalnih poplav. V zadnjih letih, po uveljavitvi protipoplavnih ukrepov v porečju Savinje na območju Celja, takšnih hudih posledic, kot so bile v zgodovini na srečo vendarle ni. Ker je bilo katastrofalnih poplav v Celju v preteklosti kar precej, jih bomo v rednem zgodovinskem pregledu pisanja Novega tednika predstavili v dveh delih.
V tokratnem pregledu bomo predstavili zapise o poplavah v letu 1954, o čemer je pisal Savinjski vestnik, ter v letu 1964, o čemer je obširno poročal Celjski tednik. Oba sta bila, kot je že znano, predhodnika današnjega Novega tednika.
Do katastrofalne poplave leta 1954 je prišlo v noči s 4. na 5. junij in prav to, da je povodenj presenetila prebivalce Celja v času spanca, je bilo še posebej boleče. Čeprav so gasilci, vojska in prostovoljci požrtvovalno reševali ljudi in imetje, so poplave terjale hud davek, v njih je življenje izgubilo 22 ljudi.
»Razbesnela Voglajna in Hudinja sta v nekaj urah spremenili kotlino okrog Celja in Vojnika v ogromno jezero. Poplava je prizadela skoraj vsa industrijska podjetja v Celju. Najbolj občutno škodo je pretrpela najvažnejša industrija na obeh straneh reke Hudinje in na območju Voglajne. Voda je zalila industrijska podjetja v višini 80 do 180 centimetrov,« je med drugim pisal Savinjski vestnik.
Poplava je povzročila tudi ogromno škodo na zgradbah, cestah in mostovih. Samo na območju okraja, brez Mestne občine Celje, je bilo v celoti ali delno porušenih 152 zgradb in gospodarskih poslopij.
Desetletje pozneje na srečo brez žrtev
Do katastrofalnih poplav v Celju z okolico je ponovno prišlo čez približno deset let, v noči s sobote na nedeljo, s 24. na 25. oktober 1964. Pred tem je dež v presledkih padal 17 dni, neprekinjeno pa zadnjih pet do šest dni pred poplavami, razmere so bile že zelo kritične. »Ponoči ob 21.30 se je položaj še poslabšal. Ob 1.45 je Celjane prebudilo predirljivo zavijanje siren, ki so opozarjale na nevarnost poplave. Ob 6. uri zjutraj je bilo območje med Savinjo in Ljubljansko cesto že pod vodo. Savinja se je dvignila za približno dva metra nad normalo,« je v Celjskem tedniku dramatično dogajanje popisal Drago Hribar.
Kot je še navedel, je z obveščanjem izjemno pomembno vlogo pri tej poplavi odigral Radio Celje, ki je zaradi prekinjenih telefonskih zvez lahko edini vzdrževal stik s prebivalci.
Preberite več v Novem tedniku
