Pixabay

Ena hujših nesreč se je zgodila v Prožinski vasi, kjer je kolesar med vožnjo padel, enako se je zgodilo v Logarski dolini, kjer je kolesarka zapeljala na bankino in izgubila oblast nad kolesom. Podobna nesreča se je pred dnevi zgodila še v Rifengozdu, kjer je kolesar padel med vožnjo po strmem klancu. To je le nekaj primerov v naši regiji, ki so se končali s hujšimi poškodbami.

Kolesarji so v najhujših prometnih nesrečah v več kot polovici primerov tudi povzročitelji. Med najpogostejšimi vzroki za nesreče sta nepravilna stran in smer vožnje, saj kolesarji pogosto vozijo preblizu roba vozišča ali celo po nasprotni polovici ceste. Ta vzrok, kot pravijo na policiji, je tudi pogosto povezan z vožnjo pod vplivom alkohola. Kolesarji največkrat ne upoštevajo pravil o prednosti, predvsem v križiščih pozabljajo, da tamkajšnji znak »stop« ali znak »križišče s prednostno cesto« velja tudi zanje in ne le za voznike motornih vozil. Pogosto svoje hitrosti ne prilagodijo stanju in lastnostim ceste, še posebej na posameznih odsekih cest z večjim naklonom. Sicer pa so vozniki koles pogosto tudi žrtve nesreč, ki jih povzročijo vozniki motornih vozil, največkrat prehitrih voznikov in tistih, ki vozijo pod vplivom alkohola. Vožnjo kolesarjev predvsem v mestih ovirajo tudi nepravilno parkirana vozila.

Na kolo brez slušalk

Znano je, da so kolesarji poleg motoristov in pešcev najbolj ranljiva kategorija prometnih udeležencev. Če ob tem vozijo kolesa, ki niso brezhibna, je to v primerih nesreč lahko smrtno nevarno. Nekateri kolesarji ne poskrbijo za svojo varnost in dobro vidnost, ne uporabljajo odsevnikov ali luči, vedno več je nesreč in trčenj predvsem zaradi uporabe slušalk, saj ob poslušanju glasbe med vožnjo preslišijo, kaj se dogaja v prometu. Čeprav je uporaba čelade obvezna do 18. leta, je njena uporaba priporočljiva za vse, še posebej za starejše in uporabnike električnih koles, saj so ti najbolj pogosto udeleženi v nesrečah s hudimi posledicami.

Ena od težav, ki je močno povezana s prometnimi nesrečami, je tudi neprevidno prehitevanje kolesarjev. Minimalna bočna razdalja za prehitevanje je 1,5 metra. Četudi ne pride do fizičnega stika med vozilom in kolesarjem, je lahko tesno prehitevanje za kolesarja usodno.

Tveganje za starejše

Statistični podatki kažejo tudi, da so v nesrečah najpogosteje udeleženi starejši kolesarji, zlasti starejši od 65 let. Ti so pogosto premalo pozorni na vozila, ki jih prehitevajo, slabše slišijo in vidijo ter se počasneje ustrezno odzovejo. Starostne spremembe vključujejo tudi zmanjšano sposobnost okrevanja po težjih poškodbah. Starejši morajo biti tako še bolj odgovorni in morajo pri sebi prepoznati, ali so za vožnjo s kolesom še dovolj sposobni. Izogibati se morajo predvsem vožnji ponoči, saj se njihov vid počasneje prilagaja temi. Posamezne vožnje naj bodo krajše. Izogibajo naj se tudi vožnjam po cestah, kjer se razvijajo večje hitrosti. Predvsem naj se izogibajo cestam, kjer ni kolesarskih stez. Uporabljati bi morali tudi zaščitno kolesarsko čelado zaradi poškodb glave, ki puščajo trajne posledice. Čelada lahko ublaži poškodbe glave od 40 do 70 odstotkov.