Arhiv NT/Sherpa

Vsaka številka pomeni smrt človeka. 25 mrtvih ljudi v nesrečah pomeni 25 za vedno zaznamovanih družin. Prometna varnost se je poslabšala kljub številnim opozorilom policije.

Da se je stanje prometne varnosti zelo poslabšalo, potrjujejo tudi v Policijski upravi Celje. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč na Celjskem so še vedno neprilagojena hitrost, nepravilna stran in smer vožnje, pri čemer so krivi uporaba mobilnega telefona med vožnjo, neupoštevanje pravil prednosti in neustrezna varnostna razdalja.

Kronika

Kljub kazni znova krepko pijan za volan

Do začetka novembra letos je bilo na našem območju tudi 140 prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami, v enakem obdobju lani 154. Letos kot udeleženci v nesrečah izstopajo predvsem vozniki e-skirojev, koles, električnih koles in vozniki motornih koles.

»Letos smo obravnavali 748 prometnih nesreč z lahkimi telesnimi poškodbami, v istem obdobju lani 787,« pojasnjujejo na celjski policiji. A čeprav je nekoliko upadlo število nesreč, ki se končajo s hudimi, lahkimi telesnimi poškodbami ali le z materialno škodo, na policiji dodajajo, da je zaskrbljujoče, da se je strmo povišalo število smrtnih nesreč.

Primanjkuje policistov

Na Celjskem je prometna varnost v zadnjih desetletjih zelo nihala, a na podlagi številnih preventivnih akcij je v zadnjih petih letih vendarle prišlo do izboljšanja. Toda letošnje leto je spet krvavo. Policija pogosto poroča o problematiki alkoholiziranih voznikov, ki so pogosto povratniki. To pomeni, da sedejo za volan ne glede na to, da so bili zoper njih že uvedeni ukrepi. Vedno več je tudi voznikov pod vplivom drog.

Slovenija

V Celju zasnova novega naselja za mlade družine

Ali bi moralo biti na cestah več policistov, še več nadzora? Ali je sploh tak nadzor mogoč, glede na to, da primanjkuje policistov? »Tako kot v celotni Sloveniji se tudi na območju Policijske uprave Celje srečujemo s kadrovsko problematiko. Kljub temu zagotavljamo dnevno prisotnost policistov pri vseh nadzorih cestnega prometa, lastnih preventivnih dejavnostih v cestnem prometu ter pri vseh načrtovanih preventivnih dejavnostih na ravni države,« pravijo v Policijski upravi Celje.

»Za varnost v prometu smo odgovorni vsi. Vozniki, ki za volan sedejo trezni, prispevajo k večji varnosti vseh udeležencev v prometu. Že ena nepremišljena odločitev lahko spremeni življenje posameznika in njegovih bližnjih,« še dodajajo na policiji.

Alarmantno v Zgornji Savinjski dolini

Delež prometnih nesreč, povzročenih pod vplivom alkohola, je v nekaterih občinah Zgornje Savinjske doline alarmanten. Najvišji je na Ljubnem ob Savinji (39,02 odstotka), sledijo Rečica ob Savinji (23,53 odstotka), Tabor (18,6 odstotka), Gornji Grad (17,86 odstotka) in Nazarje (16,67 odstotka).

Tudi kazalnik visokotveganega opijanja, ki se nanaša na osebe, stare 15 let in več, ki so se v zadnjem letu vsaj enkrat visoko tvegano opile, je za savinjsko regijo s 47,7 odstotka precej višji od slovenskega povprečja, ki znaša 42 odstotkov. Ker mladi iz teh krajev po večini obiskujejo srednje šole v Celju, je te dni več govora o prometni varnosti v Savinjski dolini.

Kultura

Fotohiša Pelikan žanje priznanja - za novo doživetje tokrat Sejalec

»V prometnih nesrečah v vsej Sloveniji je umrlo že 83 ljudi, kar je 15 več kot lani v celem letu. Čeprav se je število prometnih nesreč glede na lani zmanjšalo, je bilo smrtnih žrtev več. Največ smrtnih žrtev je bilo julija – 25. Tudi lokalna statistika žal sledi temu negativnemu trendu. Posebno težavo predstavljajo motoristi, letos jih je umrlo že 25,« je pred dnevi na posebnem delovnem posvetu v Žalcu dejala v. d. direktorice agencije za varnost prometa mag. Saša Jevšnik Kafol.

V ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva v Žalcu je agencija z župani šestih občin Spodnje Savinjske doline in s predsedniki svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občin Spodnje Savinjske doline ter policije organizirala delovno srečanje glede prometne varnosti. Podatki kažejo, da se je prometna varnost v Sloveniji letos glede na minulo leto precej poslabšala tako na območju celotne države kot v nekaterih policijskih upravah. Pri tem je treba omeniti predvsem celjsko policijsko upravo, kjer je stanje izrazito slabše kot lani.

Ko telefon med vožnjo ubija

»Na območju žalske policijske postaje lani ni bilo smrtnih žrtev prometnih nesreč, letos jih je bilo že pet,« izpostavlja načelnik Policijske postaje Žalec Rok Naveršnik. Hkrati opozarja, da se je stanje prometne varnosti na območju celotne Policijske uprave Celje letos izrazito poslabšalo.

Tudi on izpostavlja problematiko vožnje pod vplivom alkohola in problematiko uporabe mobilnih telefonov med vožnjo, kar vedno pogosteje privede do hudih nesreč.

»V treh primerih je bila dokazano uporaba telefona vzrok za smrtne žrtve. Zavedati se moramo, da vsaka sekunda nepazljivosti na cesti lahko pomeni življenje,« je še opozoril Naveršnik.

Ob tem je spomnil tudi na najhujšo nesrečo na štajerski avtocesti, na kateri je v kombiju umrlo pet ukrajinskih sopotnic. Tudi v tem primeru nesreče obstaja verjetnost uporabe mobilnega telefona v času nesreče, kar bo moralo dokazati še sodišče,« še dodaja Naveršnik.

Več pozornosti osveščanju staršev

Po mnenju strokovnjakov mora biti v družbi več pozornosti namenjene osveščanju staršev. Ti so namreč odgovorni za varnost svojih otrok. Županja Vranskega Nataša Juhart je na posvetu ob tem predlagala, da bi prometno preventivo vključili tudi v roditeljske sestanke in šolske programe, saj »starši pogosto dajejo potuho nevarnemu vedenju otrok v prometu«.

Žalski župan Janko Kos je izpostavil, da razmišljajo o sofinanciranju nakupa e-skiroja za šolo in o uvedbi učenja o e-skirojih v devetem razredu osnovne šole. Omenil je tudi primer, ko sta se brez čelade na glavni cesti na e-skiroju zjutraj v šolo peljala sedem in devet let stara otroka. Na mizi je tudi predlog, kot je še izpostavila Kafolova, da bi se spodnja meja za uporabo e-skirojev dvignila na 15 let.

Mladi z jasnim sporočilom

Mladi so pogosto tarča splošnega mnenja, da so v prometu nevarni. A statistični podatki kažejo, da se stopnja opijanja med njimi v zadnjih letih niža, še vedno je najbolj nevarna generacija odraslih, ki jim je samoumevno, da zaužitje kakšnega piva ali kozarca vina ni nevarno. Pozitiven trend med mladimi potrjujejo tudi podatki policije.

Mladi so v zadnjem desetletju prepolovili število prometnih nesreč pod vplivom alkohola, medtem ko se je ta delež na splošno zmanjšal le za 20 odstotkov.

Dijaki Šolskega centra Celje, natančneje Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo, so pretekli teden sodelovali na posvetu Heroji furajo v pižamah in nanizali zanimive predloge o tem, kako izboljšati prometno varnost na Celjskem. Njihovi predlogi so konkretni.

»Starši, bodite nam vzor!«

Izpostavili so, da bi lokalna skupnost morala izboljšati javni prevoz in njegove alternative. Dobro bi bilo povečati število in izboljšati dostopnost le-teh, še posebej ob večjih dogodkih, uvesti več aplikacij za lažje naročanje prevozov ter organizirati brezplačne prevoze v občini.

Mladi so namreč poudarili, da je zagotovljen prevoz domov bistvenega pomena, če pijejo alkohol. Poudarili so tudi dejavno vlogo staršev, ki bi morali biti zgled s trezno vožnjo in otrokom nuditi varen prevoz domov z veselic ter se z njimi odprto pogovarjati o alkoholu in drogah, ne da bi jih obsojali.

Organizatorjem zabav in dogodkov sporočajo, da so lahko slednji tudi brez ponudb alkohola. »Lokalna skupnost, občina, mladinske in druge organizacije naj organizirajo več dogodkov, športnih dejavnosti in varnih con za mladostnike, kjer so na voljo le brezalkoholne pijače,« so navedli v svojih predlogih.

Ob tem so poudarili potrebo po več lokalih in prostorih za druženje, ki ne temelji na alkoholu. V preventivi mladi pogrešajo več inovativnih metod. Pri delavnicah pogrešajo več virtualne resničnosti in simulacij prometnih nesreč. Mladi so predlagali tudi kampanje na družbenih omrežjih s posnetki z umetno inteligenco. Prodajalcem so na srce položili, naj bolj preverjajo osebne izkaznice pri nakupih alkohola.

Iniciativa Heroji furajo v pižamah je do zdaj dosegla 11.400 mladih in 330 odločevalcev v 29 občinah po Sloveniji. Prepoznana je kot primer dobre prakse javnega zdravja in jo pozna skoraj polovica Slovencev, pri čemer jih 74 odstotkov meni, da je primerna za mlade.