Gordana Possnig

Celjski višji sodniki so prvo sodbo aprila letos razveljavili zaradi bistvenih kršitev kazenskega postopka. Senat je menil, da prvostopenjsko sodišče ni dodatno preverilo zdravstvenega stanja obtoženega, zaradi katerega ni bil sposoben ne pasivno ne aktivno sodelovati na sojenju. Vse to je po mnenju sodniku vplivalo na zakonitost sodbe. Na prvem sojenju oktobra lani je bil Radonjić obsojen na enotno kazen devet tisoč evrov zaradi obrekovanja in razžalitve sodnice Andreje Sedej Grčar in tožilke Blanke Žgajner.

Očitki v zvezi z razžalitvijo zoper tožilko Žgajnarjevo so vmes že zastareli, zoper sodnico Sedej Grčarjevo bodo zastarali 12. novembra. V nasprotju s pričakovanji in napovedmi sta se danes v sodni dvorani pojavila tako obtoženec kot tudi njegov zagovornik Franci Matoz. Obtoženec je vztrajal, da je zadeva zastarala in da se tudi sicer ne bo zagovarjal niti ne bo odgovarjal na vprašanja tožilstva in sodišča. Odvetnik zanj ni imel vprašanj. Radonjić je kaj kmalu zapustil sodno dvorano, še prej pa tožilki Renati Inkret navrgel, da naj gre raje delat v zapore, ker tam potrebujejo pravosodne policiste.

Zaslišali sodnico Sedej Grčarjevo

Obtoženca je tokrat ocenil psihiater Peter Pregelj, ki je ocenil, da je sposoben za sojenje. Kot pričo so znova zaslišali oškodovanko Sedejevo, ki je ponovila, da nikoli nista s tožilko Blanko Žgajner in odvetnikom Miho Kuničem v času sojenja Noviču v njegovi pisarni nanj pritiskali, kako naj odloči v zadevi. Obtoženec namreč trdi, da je bila sodnica pri njem vsaj petkrat v času sojenja. Ob tem je sedaj že vrhovna sodnica povedala, da je obtoženec poslal iz svojega službenega elektronskega naslova dopis članom sodnega sveta, ki so tedaj odločali, ali bo postala višja sodnica. V dopisu je zapisal o pritiskih nanj v času omenjenega sojenja. Oškodovanka je povedala, da so ji s sodnega sveta ta dopis poslali hkrati z vabilom na razgovor.

Matoz zahteval neposredno zaslišanje prič

V nadaljevanju sojenja je tožilka med dokaznimi predlogi vztrajala pri tem, da se prebere izjave vseh na prvem sojenju zaslišanih prič. Odvetnik Matoz pa je med dokaznimi predlogi zahteval ponovno neposredno zaslišanje vseh prič. Teh je bilo skupaj več kot deset. Senat je po posvetovanju sklenil, da sojenje preloži za nedoločen čas. Zadeva namreč tudi v tem delu pri sodnici Sedej Grčarjevi zastara 12. novembra. Senat je verjetno precenil, da bi v tako kratkem času neposredno težko zaslišali vseh deset prič.