V Bosni in Hercegovini je pri reševanju in iskanju pogrešanih po katastrofalnih poplavah in plazovih bila tudi regijska enota za tehnično reševanje iz ruševin. Gre za ekipo v okviru Uprave RS za zaščito in reševanje, ki izhaja z našega območja. Pet pripadnikov s Celjskega je pomagalo pri iskanju pogrešanih v kraju Buturović Polje. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: URSZR)

V sredo, 9. oktobra, je prostore kulturnega doma na Vranskem napolnilo otroško čebljanje, vriskanje, pa tudi kakšna solzica. Županja Občine Vransko Nataša Juhart je na prvem županjinem sprejemu novorojenčkov namreč gostila najmlajše občanke in občane.

Kot je poročalo več medijev, med drugim Svet24, je v sredo pozno zvečer v Zagaju pri Ponikvi ogenj popolnoma uničil stanovanjsko hišo, v kateri je živela šestčlanska družina. Na nesrečo šestčlanske družine se je nemudoma odzval šentjurski Rdeči križ, ki že zbira sredstva, da bi lahko družine spet zaživela skupaj pod eno streho.

Celjski policisti so pri nadzoru cestnega prometa ustavili športno vozilo tujih registrskih označb, ter z voznikom, državljanom Češke, opravili postopek. Kot so kasneje ugotovili, je prevažal stvari, ki naj bi bile ukradene. (SŠol, foto: PUC)

Prostovoljno gasilsko društvo Teharje pripravlja jutri prireditev Dan med Junaki. Dogodek bo na Športnem igrišču Teharje od 9. do 13. ure, pripravljajo pa ga v sklopu meseca požarne varnosti. Prostovoljno gasilsko društvo Teharje že več kot 100 let s predanostjo skrbi za varnost prebivalcev v svojem okolišu. (SŠol, foto: FB PGD Teharje)

Občina Šoštanj praznuje zadnji septembrski dan, zato je bila sinoči osrednja občinska slovesnost, na kateri je moderator prireditve Ambrož Kvartič iskal odgovor na vprašanje »Kaj skupnost drži skupaj?« Odgovore so skozi ves večer nizali tako letošnji občinski nagrajenci in nastopajoči v kulturnem programu kot tudi župan Boris Goličnik, ki je v prazničnem nagovoru med drugim poudarili, da brez medsebojnega sodelovanja in zaupanja ni razvoja lokalne skupnosti. Šoštanjska občina je, kot je še dejal, ena najbolj aktivnih in učinkovitih pri odpravljanju posledic po lanskih avgustovskih poplavah, ko je deroča voda uničevala domove ljudi in javno infrastrukturo. »Veliko težje kot graditi ceste,je ublažiti stiske ljudi,« je dejal.

Globoko nas je prizadela vest, da je umrl naš Tone Vrabl. Nepogrešljiv sodelavec Novega tednika in Radia Celje in človek, ki je gradil ugled, pomen in vsebino naše medijske hiše. Zaposlenim je bil in tudi po upokojitvi ostal mentor, vzor in prijatelj. Od svojcev in vseh nas, ki smo ga globoko spoštovali in cenili, se je poslovil v starosti 80 let. (SŠol, Foto: Osebni arhiv)

Da ima Tomaž veliko srce, pravijo mnogi njegovi sokrajani, ki ga spoštujejo tudi zaradi njegove poštenosti, odgovornosti, zanesljivosti in delavnosti. Kot poudarjajo, ne bodo nikoli pozabili, kako so se s kolegi med žledolomom več dni v težkih zimskih razmerah in brez spanca prebijali iz Gaberk skozi Ravne in Zavodnje proti Slemenu, da so tamkajšnjim prebivalcem zagotovili elektriko. Tudi sicer je vedno med prvimi, ki priskočijo na pomoč v kritičnih razmerah, ob naravnih in drugih nesrečah, nazadnje ob lanskih katastrofalnih poplavah. Krajani Gaberk so mu pred leti zaupali vodenje krajevne skupnosti, na njegovo pobudo je bilo ustanovljeno društvo Konjenica mladih Šaleške doline. 46-letni Šoštanjčan, ki je zaposlen v Elektru Celje, je prepričan, da sta sposobnost prilagajanja in ohranjanja pozitivne naravnanosti v današnjem svetu, polnem izzivov, ključna za negovanje občutka sreče.

V torek je občanka policiste in jih obvestila o vlomu v stanovanjsko hišo.  Ko se je pripeljala do hiše je namreč opazila enega od storilcev, ki je v tistem trenutku pogledal skozi okno. Ko so opazili, da so bili zaloteni, so pobegnili.  Občanka je nemudoma poklicala na Operativno komunikacijski center in policiste obvestila o vlomu in tudi o tem, s kakšnim vozilom so se storilci odpeljali s kraja.

V Celju je bil včeraj županov sprejem za najuspešnejše dijakinje in dijake minulega šolskega leta. Župan Matija Kovač je v Celjskem domu čestital 162 nekdanjim dijakinjam in dijakom celjskih srednjih šol, ki so nadpovprečno uspešno opravili maturo ali zaključni izpit, bili nadpovprečno uspešni na tekmovanjih znanja in na glasbenih tekmovanjih. (SŠol, Foto: MOC)

Krajani v okolici sotočja Hudinje in Voglajne nas ob vsakem večjem deževju opozarjajo na naplavine, ki so pod nadvozom pri tako imenovanem Svinjskem sejmu zagozdene že več kot leto. Tam so bile že pred lansko ujmo. Kup naplavin se je od pretekle sobote nekoliko zmanjšal, a ne zato, ker bi pristojni del zagozdenega vejevja že odstranili, ampak zato, ker ga je dolvodno odnesla povišana gladina vode ob zadnjem deževju. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: ANDRAŽ PURG)

»Na začetku je bilo razmeroma preprosto biti poveljnik civilne zaščite. Vabili so me na vse prireditve in zabave, potem je prišlo leto 2020 in se je vse spremenilo,« se začetka svojega dela spominja Robert Vasle, letošnji prejemnik žalske občinske plakete. Osmo leto je že poveljnik žalske civilne zaščite, v tem času se je moral soočiti z dvema izredno zahtevnima dogodkoma, najprej s pandemijo koronavirusa in lani še s katastrofalnimi poplavami, ki so prizadele Savinjsko dolino. Vasle je tudi prostovoljni gasilec v svojem domačem kraju, na Ponikvi, zato mu takšno delo in pomoč ljudem nista tuja. Prav tako uživa v prostovoljstvu in zelo rad pomaga ljudem.

Pred eno od osnovnih šol v Slovenskih Konjicah so bili v ponedeljek priča agresivnemu vedenju 49-letnega moškega, ki je skušal na silo odpeljati svojega otroka, s katerim nima sodno določenih stikov.

V občini Nazarje so praznovanje občinskega praznika začeli že v začetku septembra. Ob vrsti družabnih ter športno in kulturno obarvanih dejavnosti, ki bodo trajale še do tega črtrtka, so 12. septembra v sklopu občinskega praznovanja svečano odprli prizidek k zdravstveni postaji Nazarje. »To je velika pridobitev za vse občane Zgornje Savinjske doline, ki bo omogočala boljše pogoje za izvajanje zdravstvene obravnave,« je pred odprtjem poudaril nazarski župan Matej Pečovnik. V občini so sicer dela še vedno usmerjena v popoplavno obnovo. Že kmalu bodo začeli graditi tudi vila bloka, v načrtu je tudi gradnja dnevnega centra za starejše. Največji projekt v prihodnjih letih bo predstavljala obsežna obnova vodovodnega sistema Letošč.

Gasilci zaradi močnega neurja posredujejo skoraj v vseh občinah naše regije. Meteorne vode in potoki so znova poplavili kar nekaj hiš ter cest. Samo v Celju so po podatkih celjskih poklicnih gasilcev zapore ceste na naslednjih lokacijah: sotočje Savinje in Voglajne (Skalna klet), podvoza Kersnikova in Zagrad (pri PGD Zagrad), Tremerje 22, Otemna 20, Gorica pri Šmartnem 16a, Slatina v Rožni dolini (1 km pred Šmartnim v Rožni dolini) in Kočevarjeva 1 (pri t. i. Svinjskem sejmu). Pod vodo je tudi del Drešinje vasi. (SŠol, Foto: Nataša L.)

Prejemnik zlatega grba občine Nazarje je Bojan Štrukelj. Vsestranski človek, ki že več kot 30 let aktivno sodeluje v skupnosti, kjer živi, in tako pomembno vpliva na zadovoljstvo in kakovostnejše življenje krajanov. Po izobrazbi je lesarski tehnik, ki opravlja delo hišnika v osnovni šoli v Nazarjah. Vendar je to le ena od mnogih stvari, ki jih v življenju poleg tega še počne. 

Minulo leto si bodo v Radečah zapomnili po uresničevanju pomembnih projektov. Največji v zgodovini občine je urejanje velikega plazu Žebnik, ki je več desetletij ogrožal celotno naselje Jagnjenica. V mesecu ali dveh bodo dela končana, pravi župan Tomaž Režun. Narava radeški občini in tamkajšnjim prebivalcem tudi letos ni prizanašala. Junijsko neurje je povzročilo pravo razdejanje, odkrilo je številne strehe in odneslo del vodovoda, ni pa občanom odpihnilo optimizma in dobrosrčnosti. Tako veselja ob obeleževanju občinskega praznika v teh dneh ne manjka. A tudi hvaležnosti za vsa dobra dela, ki so bila opravljena, ne.

Na območju Laškega je več občanov pred dnevi po naključju ugotovilo, da imajo na svojih naslovih prijavljene osebe, ki jih ne poznajo in tudi svojega soglasja za prijavo bivališča pri njih niso podpisali. Na celjski policiji primere preiskujejo, doslej so prejeli 18 prijav občanov.

»Izkušnja je bila naporna in stresna, a je bila prežeta tudi s plemenitim občutkom solidarnosti in povezanosti,« pravi Amadej Vidmar, ki se je kot član slovenske reševalne odprave sredi julija v hudi vročini bojeval proti ognjenim zubljem v Severni Makedoniji. Goreli so borovi gozdovi, grmičevje in travišča na približno 6000 hektarjev velikem območju. Makedonska vlada je razglasila krizne razmere in zaprosila za mednarodno pomoč, saj država nima razvite mreže prostovoljnih gasilcev. Poklicni gasilci, ki jih ni veliko, so slabo opremljeni in nezadostno usposobljeni. Slovenija je pomagala z dvema helikopterjema. Kot pravi 32-letni Amadej, sicer predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Rimske Toplice, to ni bila njegova prva izkušnja gašenja obsežnega požara. Predlani se je pridružil gasilcem, ki so gasili na Krasu.

S posledicami vandalizma se soočajo tudi v krajih Dravinjske doline. V konjiški občini zelo pogosto. Pred dnevi so se nepridipravi ponovno znesli nad informacijskimi tablami na Zmajčkovi gozdni učni poti, poškodovali so tudi varovalno ograjo pod konjiškim starim gradom. Planinci medtem opozarjajo na poškodbe na pohodnih poteh, ki jih povzročajo objestni vozniki štirikolesnikov. Objestneži so največkrat domačini. Kazenski zakonik vandalizma ne označuje kot posebno kaznivo dejanje, ampak ga lahko obravnavamo kot prekršek ali kaznivo dejanje. Višina globe se gibljejo od 200 do 400 evrov.