Krajani v okolici sotočja Hudinje in Voglajne nas ob vsakem večjem deževju opozarjajo na naplavine, ki so pod nadvozom pri tako imenovanem Svinjskem sejmu zagozdene že več kot leto. Tam so bile že pred lansko ujmo. Kup naplavin se je od pretekle sobote nekoliko zmanjšal, a ne zato, ker bi pristojni del zagozdenega vejevja že odstranili, ampak zato, ker ga je dolvodno odnesla povišana gladina vode ob zadnjem deževju. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: ANDRAŽ PURG)

»Na začetku je bilo razmeroma preprosto biti poveljnik civilne zaščite. Vabili so me na vse prireditve in zabave, potem je prišlo leto 2020 in se je vse spremenilo,« se začetka svojega dela spominja Robert Vasle, letošnji prejemnik žalske občinske plakete. Osmo leto je že poveljnik žalske civilne zaščite, v tem času se je moral soočiti z dvema izredno zahtevnima dogodkoma, najprej s pandemijo koronavirusa in lani še s katastrofalnimi poplavami, ki so prizadele Savinjsko dolino. Vasle je tudi prostovoljni gasilec v svojem domačem kraju, na Ponikvi, zato mu takšno delo in pomoč ljudem nista tuja. Prav tako uživa v prostovoljstvu in zelo rad pomaga ljudem.

Pred eno od osnovnih šol v Slovenskih Konjicah so bili v ponedeljek priča agresivnemu vedenju 49-letnega moškega, ki je skušal na silo odpeljati svojega otroka, s katerim nima sodno določenih stikov.

V občini Nazarje so praznovanje občinskega praznika začeli že v začetku septembra. Ob vrsti družabnih ter športno in kulturno obarvanih dejavnosti, ki bodo trajale še do tega črtrtka, so 12. septembra v sklopu občinskega praznovanja svečano odprli prizidek k zdravstveni postaji Nazarje. »To je velika pridobitev za vse občane Zgornje Savinjske doline, ki bo omogočala boljše pogoje za izvajanje zdravstvene obravnave,« je pred odprtjem poudaril nazarski župan Matej Pečovnik. V občini so sicer dela še vedno usmerjena v popoplavno obnovo. Že kmalu bodo začeli graditi tudi vila bloka, v načrtu je tudi gradnja dnevnega centra za starejše. Največji projekt v prihodnjih letih bo predstavljala obsežna obnova vodovodnega sistema Letošč.

Gasilci zaradi močnega neurja posredujejo skoraj v vseh občinah naše regije. Meteorne vode in potoki so znova poplavili kar nekaj hiš ter cest. Samo v Celju so po podatkih celjskih poklicnih gasilcev zapore ceste na naslednjih lokacijah: sotočje Savinje in Voglajne (Skalna klet), podvoza Kersnikova in Zagrad (pri PGD Zagrad), Tremerje 22, Otemna 20, Gorica pri Šmartnem 16a, Slatina v Rožni dolini (1 km pred Šmartnim v Rožni dolini) in Kočevarjeva 1 (pri t. i. Svinjskem sejmu). Pod vodo je tudi del Drešinje vasi. (SŠol, Foto: Nataša L.)

Prejemnik zlatega grba občine Nazarje je Bojan Štrukelj. Vsestranski človek, ki že več kot 30 let aktivno sodeluje v skupnosti, kjer živi, in tako pomembno vpliva na zadovoljstvo in kakovostnejše življenje krajanov. Po izobrazbi je lesarski tehnik, ki opravlja delo hišnika v osnovni šoli v Nazarjah. Vendar je to le ena od mnogih stvari, ki jih v življenju poleg tega še počne. 

Minulo leto si bodo v Radečah zapomnili po uresničevanju pomembnih projektov. Največji v zgodovini občine je urejanje velikega plazu Žebnik, ki je več desetletij ogrožal celotno naselje Jagnjenica. V mesecu ali dveh bodo dela končana, pravi župan Tomaž Režun. Narava radeški občini in tamkajšnjim prebivalcem tudi letos ni prizanašala. Junijsko neurje je povzročilo pravo razdejanje, odkrilo je številne strehe in odneslo del vodovoda, ni pa občanom odpihnilo optimizma in dobrosrčnosti. Tako veselja ob obeleževanju občinskega praznika v teh dneh ne manjka. A tudi hvaležnosti za vsa dobra dela, ki so bila opravljena, ne.

Na območju Laškega je več občanov pred dnevi po naključju ugotovilo, da imajo na svojih naslovih prijavljene osebe, ki jih ne poznajo in tudi svojega soglasja za prijavo bivališča pri njih niso podpisali. Na celjski policiji primere preiskujejo, doslej so prejeli 18 prijav občanov.

»Izkušnja je bila naporna in stresna, a je bila prežeta tudi s plemenitim občutkom solidarnosti in povezanosti,« pravi Amadej Vidmar, ki se je kot član slovenske reševalne odprave sredi julija v hudi vročini bojeval proti ognjenim zubljem v Severni Makedoniji. Goreli so borovi gozdovi, grmičevje in travišča na približno 6000 hektarjev velikem območju. Makedonska vlada je razglasila krizne razmere in zaprosila za mednarodno pomoč, saj država nima razvite mreže prostovoljnih gasilcev. Poklicni gasilci, ki jih ni veliko, so slabo opremljeni in nezadostno usposobljeni. Slovenija je pomagala z dvema helikopterjema. Kot pravi 32-letni Amadej, sicer predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Rimske Toplice, to ni bila njegova prva izkušnja gašenja obsežnega požara. Predlani se je pridružil gasilcem, ki so gasili na Krasu.

S posledicami vandalizma se soočajo tudi v krajih Dravinjske doline. V konjiški občini zelo pogosto. Pred dnevi so se nepridipravi ponovno znesli nad informacijskimi tablami na Zmajčkovi gozdni učni poti, poškodovali so tudi varovalno ograjo pod konjiškim starim gradom. Planinci medtem opozarjajo na poškodbe na pohodnih poteh, ki jih povzročajo objestni vozniki štirikolesnikov. Objestneži so največkrat domačini. Kazenski zakonik vandalizma ne označuje kot posebno kaznivo dejanje, ampak ga lahko obravnavamo kot prekršek ali kaznivo dejanje. Višina globe se gibljejo od 200 do 400 evrov.

Damijan Turk, ki je Sektor kriminalistične policije (SKP) Policijske uprave Celje vodil približno 12 let, pred tem pa je več kot 20 let delal kot kriminalist, vodja skupine in vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto, se je upokojil. Na zadnji dan v juliju je njegovo delovno mesto prevzel Aleš Slapnik.

Mestna občina Celje bo letos financirala več ključnih naložb za Poklicno gasilsko enoto Celje. Gasilci lahko pri svojem delu že uporabljajo nov plinski viličar in dva nizko dvižna baterijska viličarja, v uporabi pa je že tudi nova prenosna satelitska antena z intervencijskim Wi-Fi omrežjem. Ta omogoča vzpostavitev spletne povezave na oddaljenih ali težko dostopnih območjih. Gre za večjo učinkovitost oziroma koordinacijo med intervencijami, kar je še posebej pomembno v primeru naravnih nesreč, ko se pripadniki sil za zaščito, reševanje in pomoč pogosto soočajo z motnjami v omrežju. Pomembno novo opremo bodo dobili tudi nekatera prostovoljna gasilska društva. (SŠol, foto: MOC)    

Nedeljsko popoldansko močno neurje v Logarski dolini je po dobrem tednu dni znova razdejalo območje pod slapom Rinka. Pristojni zato razmišljajo, da bodo pot do slapa prestavili drugam, dokler se struga Savinje na tem območju ne zaščiti in očisti, je za STA danes povedala županja Solčave Katarina Prelesnik. Po njenih besedah na tem območju namreč ne morejo imeti vsak teden bagerjev, s katerimi odstranjujejo nasuto kamenje iz struge.

Smrt otroka je najhujša bolečina, ki lahko doleti starša. Z nepojmljivo tragedijo se je spopadla tudi Mateja Ocvirk Štrajhar, ki je že v rani mladosti izgubila mamo, pred šestimi leti pa komaj 14-mesečno hčerko Enjo. Ob izgubi hčerke se je njeno življenje ustavilo, telo je obmolknilo. Sčasoma se je z močno podporo moža in zaradi sinov Gala in Oskarja začela sestavljati, nato se je njihova družina povečala še za sina Jašo in hčerko Izabelo. »Ko me ljudje vprašajo, koliko otrok imam, je moj odgovor vedno pet. Ne morem reči, da imam štiri otroke, čeprav bi si s tem zelo poenostavila odgovor in mi ne bi bilo treba govoriti o smrti hčerke,« pove Polzelanka, ki je kljub težki izgubi ponovno zaživela. Svoje zapise, zavite v bolečino, jezo, krivdo, strah in tudi obup, ki so nastajali po smrti hčerke, je zbrala v knjigi Življenje po njej. Knjiga, ki priča o moči ljubezni, ki presega smrt, je luč sveta ugledala v začetku tega meseca, premierno jo je Mateja bližnjim predstavila minuli konec tedna na gradu Komenda.

Danes zjutraj ob 4.20 uri je zagorelo na deponiji lesenih palet v Gajih pri Celju. Gasilci Poklicne gasilske enote Celje in prostovoljni gasilci več društev Gasilske zveze Celje so požar uspeli pogasiti, je pa v zraku še vedno veliko dima, zato okoliškim prebivalcem svetujejo, da zapirajo okna in vrata ter s tem preprečijo morebiten vdih dima in ostalih snovi.  

Da se lahko predvsem iznajdljivosti tistih, ki so bili prvi prisotni na terenu, zahvalimo, da v lanskih poplavah ni bilo smrtnih žrtev in da je izjemno delo nato opravila celotna koordinacija služb zaščite in reševanja, pravi mag. Natalija Plemenitaš Fuchs. Dobjanki, ki je v obdobju katastrofalne naravne nesreče vodila celjsko izpostavo Uprave RS za zaščito in reševanje ter Regijski center za obveščanje Celje, se zdi, kot da bi nas v tistih kriznih trenutkih vse skupaj varovala še višja sila. Že kot dijakinja si je želela, da bi delala v vojski. Zadnjih 20 let pod okriljem obrambnega ministrstva opravlja različna delovna mesta. Že skoraj dve desetletji je članica občinskega sveta Občine Dobje. Prepričana je, da je vključenost v odločanje o dogajanju v svojem kraju izjemno pomembna. Doslej je trikrat kandidirala tudi za županjo omenjene občine, pri tem so jo, kot pravi, vodili pogum, odločnost in tudi kanček lahkovernosti.    

  Da brigadirsko poslanstvo ni le stvar zgodovine, ampak lahko boljšo družbo soustvarja tudi danes, opozarja razstava v Galeriji Zgornji trg v Šentjurju. Na ogled so fotografije iz delovnih akcij, med drugim pogozdovanja in odpravljanja posledic poplav, kjer je bil vsak dodaten par rok v veliko pomoč. Klub brigadirjev mladinske delovne brigade Miloša Zidanška Šentjur je na dediščino in pomen brigad pred dnevi opozoril tudi s postavitvijo spominske plošče v Šentvidu pri Planini.  

Vodenje Policijske postaje Šentjur z današnjim dnem prevzema Bojan Šipek. Dosedanji dolgoletni načelnik šentjurske policijske postaje Ludvik Petrič, za katerim je dolga in uspešna policijska pot, se bo namreč 25. julija upokojil.

Občina Šoštanj je bila med bolj prizadetimi lokalnimi skupnostmi v lanskih avgustovskih poplavah, saj je bilo poplavljenih skoraj 200 stavb, sprožilo se je 300 plazov, uničeni so bili številni cestni odseki. Najhuje je bil v naselju Pohrastnik, kjer so bili domovi tamkajšnjih prebivalcev v zadnjih desetletjih že večkrat poplavljeni. Življenje v negotovosti jih utruja, zato pristojne že dlje časa pozivajo k ureditvi protipoplavne zaščite. Vendar sta jim vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic in državni sekretar Jure Leben na nedavnem srečanju povedala, da je za večino najprimernejša rešitev preselitev. Takšna odločitev je presenetila tudi šoštanjskega župana Borisa Goličnika.

Na Policijski upravi Celje so končali preiskavo množičnega pretepa na javni prireditvi v Vitanju 4. maja letos, v katerem je bilo udeleženih okoli 30 oseb. Policisti so ugotovili več nepravilnosti, zaradi česar bodo kazensko ovadili več varnostnikov in rediteljev.