Andraž Purg

Takoj je postal osrednji kulturni hram Spodnje Savinjske doline, ki že štiri desetletja odpira vrata umetnosti vseh generacij, združuje ljudi ter je kraj prijetnih srečevanj in izjemnih zgodb. V teh letih se je dogodkov v njem udeležilo več kot dva milijona obiskovalcev, samo lani so jih zabeležili več kot 50 tisoč.

Na osrednji nedeljski slovesnosti ob jubileju doma so se s svečanim programom, prepletenim z niti spomina, ozrli na njegovo bogato zgodovino in predstavili tudi knjigo, ki je izšla ob tej priložnosti.

Andraž Purg

Gradnja kot rezultat prizadevnih občanov

Gradnja kulturnega doma v Žalcu je bila rezultat skupnih prizadevanj občanov, kulturnikov in lokalne skupnosti v sedemdesetih letih, ko se je z referendumskimi programi kultura postavila ob bok ključnim področjem razvoja občine. Kulturni dom v Žalcu je vrata odprl 14. septembra 1985 – s sodobno večnamensko dvorano in prostori za društva. V novi stavbi je prostor našla tudi knjižnica.

»Od takrat je zgodovina, ki zdaj traja že štiri desetletja in je temu mestu prinesla veliko lepega,« je v uvodnih besedah nedeljske slavnostne prireditve poudarila pomočnica direktorja za področje kulture v ZKŠT Žalec Nastija Močnik.

osebni arhiv ZKŠT Žalec

Od proslav do festivalov in koncertov

Kulturni dom Žalec se je leta 1988, ob 120-letnici II. slovenskega tabora (ki je bil v Žalcu leta 1868), preimenoval v Dom II. slovenskega tabora Žalec. V desetletjih, ki so sledila, so na njegovem odru gostovali vsa osrednja slovenska gledališča in številni ugledni glasbeni umetniki. Gledališki abonma je postal ena osrednjih stalnic kulturne ponudbe v dolini.

V domu so se zvrstili tudi nepozabne operetne predstave ter številni koncerti. V njem so prostor dobila tudi kulturna društva, ki dotlej niso imela ustreznih prostorov za izvajanje osnovne dejavnosti in prirejanje dogodkov. »Dom II. slovenskega tabora Žalec je za številne postal drugi dom,« je poudarila Močnikova.

osebni arhiv ZKŠT Žalec

Razširjen in okrepljen program

Prvih sedem let po odprtju je DPD Svoboda Žalec upravljal žalski kulturni dom, nato ga je v upravljanje prevzel Zavod za kulturo Žalec, ki je program razširil in močno okrepil. Zavod je deloval do leta 2002, ko ga je nadomestil ZKŠT Žalec, ki v domu letno pripravi več kot 200 prireditev.

V domu deluje tudi Medobčinska splošna knjižnica Žalec, ki povezuje vseh šest občin Spodnje Savinjske doline. Knjižnica letno pripravlja številne prireditve tako v lastnih prostorih ali v dvorani ali avli doma in znatno prispeva k bogati kulturni ponudbi mesta, hkrati z različnimi projekti za vse generacije promovira branje in krepi bralno pismenost.

V domu je več let delovala tudi območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Žalec, ki je lani svoje prostore preselila v Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije.

osebni arhiv ZKŠT Žalec

Čas za kulturo in spomine

Na osrednji slovesnosti ob 40-letnici doma so se obiskovalci s hvaležnostjo spominjali vseh, ki so prispevali k nastanku in razvoju tega kulturnega hrama – od graditeljev, ustvarjalcev do številnih kulturnih društev in posameznikov, ki so dom napolnili z vsebino.

Niti spomina so v pogovoru z Nastijo Močnik tkale Jožica Ocvirk, Jolanda Železnik in Lidija Koceli, ki so obujale spomine na številne projekte v tem domu, na svoj doprinos h kulturi in na pogumne začetke marsikatere zgodbe. Vse tri so in še vedno živijo s kulturo v srcu in so v Domu II. slovenskega tabora Žalec posvetile znaten del svojega življenja.

Andraž Purg

Za glasbeno doživetje so poskrbeli tudi solisti Andreja Zakonjšek Krt, Nataša Zupan, Primož Krt, Rok Šošter in Lovro Korošec ter pianistka Irena Kralj. Vsi so domačini, ki so svoje prve umetniške korake naredili prav na tem odru in na njem nastopili še mnogokrat kasneje.

Andraž Purg

Praznovanje sta okronala še ZKŠT Žalec in MKS Žalec, ki sta ob finančni pomoči Občine Žalec izdala knjigo, ki povzema izjemno zgodovino štirih desetletij doma.