Fotografije, ki vzbujajo čarobnost nostalgije
Kadarkoli sem v minulih dneh hodil po Krekovem trgu in mimo razstave, ki jo je Edi Masnec, nekdanji sodelavec pri Novem tedniku, tam postavil v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Celje, sem opazil, da si jo z zanimanjem ogleduje kar nekaj ljudi. Tudi ko sva se z Edijem na prizorišču razstave pogovarjala za ta prispevek, je mnoge zamikalo, da so si ogledali na razstavi postavljene velike črno-bele fotografije. Šlo je za ljudi različnih generacij, mlajše in starejše. Očitno torej je, da je ob vizualno zelo privlačni razstavi težko ostati ravnodušen.
»Ti posnetki na razstavi so le drobec iz tisočih posnetkov črno-belih časov Celja iz osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Veliko več materiala sem imel pripravljenega, vendar smo se potem z zgodovinskim arhivom odločili za izbor drobcev življenja iz obdobja od leta 1980 do 1990,« je ob začetku pogovora povedal Edi, s katerim sem v času svojega prvega obdobja pri Novem tedniku preživel veliko skupnih terenov. Na njih sem jaz poskrbel, da sem nabral dovolj gradiva za pisanje, Edi pa za dobre fotografije za opremo besedila.
Kot je še dodal Edi Masnec, so ti panoji odlična priložnost, da se prebivalci Celja najdejo na fotografijah in se spomnijo svojega življenja iz tistega časa. »Na razstavi je veliko celjskih obrazov, lahko bi jih bilo še več, če bi imeli na voljo dovolj panojev. Opažam, da se ljudje ustavljajo pred njimi in si z zanimanjem ogledujejo razstavo, kar me zelo veseli,« je bil zadovoljen Edi.
Drugačni fotočasi
Povedal je, da so bila osemdeseta leta prejšnjega stoletja romantično obdobje fotografije, ko so fotografi filme razvijali ročno, pri čemer so morali biti varčni pri uporabi filma, ko so se zaprli v temnico in pogledali, kaj je iz vsega nastalo.
»Za to delo je treba kar veliko fotografskega znanja, treba je bilo paziti, včasih smo tudi kaj ›zamočili‹. Danes so digitalni fotoaparati dostopni vsem, so zelo kakovostni. Priznam, da velikokrat uporabljam telefon, saj gre za tehnologijo, ki je zdaj že kar dobro izpopolnjena. A je izpodrinila ta fotografski čut, ki je bil prisoten včasih pri nekaterih,«
Ob takšnem razmišljanju je moralo slediti moje vprašanje, ali je bil večji izziv fotografirati v tistih črno-belih časih ali je večji izziv danes. »Zelo rad sem v objektiv ujel ljudi, ki so bili postavljeni v nek prostor. Danes je izziv ujeti kakovost barv, saj zelo veliko fotografiramo pokrajino, česar včasih nismo. Zato kar nekako izgubimo stik z ljudmi ob tej novi tehnologiji, čeprav se vsak rad postavi pred telefon in naredi ›selfie‹. Predvsem je razlika, ker so pri črno-beli fotografiji zaustavljeni trenutki nekega časa. Zdi se mi, da ima to svoj čar in svojo patino,« je prepričan Edi Masnec.
Foto: SHERPA
Črno bele fotografije v fotogaleriji so izbor iz razstave Edija Masneca na Krekovem trgu v Celju.
Preberite več v Novem tedniku
