Manj gostov, a več načrtov: bodo turistični ponudniki stopili skupaj?
V Rogaški Slatini želijo s povezovanjem ponudnikov ustvariti močnejšo turistično zgodbo.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
»Odločiti se bomo morali, ali delati vsak zase in stati na mestu ali skupaj zavihati rokave in vzeti prihodnost destinacije v svoje roke,« pravi novi vršilec dolžnosti direktorja Javnega zavoda za turizem in kulturo Rogaška Slatina Samo Iršič. Prav povezovanje vseh turističnih in kulturnih ponudnikov vidi kot temelj nadaljnjega razvoja zdraviliške destinacije, ki želi ob zvestih gostih pritegniti tudi nove obiskovalce.
Prvo polovico leta je Rogaška Slatina sicer zaključila s približno devetnajst tisoč turisti in skoraj 77 tisoč prenočitvami, kar je približno dva odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Kljub rahlemu upadu se na nekaterih pomembnih tujih trgih, predvsem v Italiji in Avstriji, ponovno kažejo pozitivne smernice, saj se gostje vračajo.
Čeprav zdraviliški turizem ostaja osrednji steber razvoja Rogaške Slatine, na katerem želijo graditi, v občini vedno več pozornosti namenjajo tudi kulturnim, športnim, družinskim in poslovnim vsebinam. Z razširjeno ponudbo želijo tako obiskovalce spodbuditi k daljšemu bivanju ter okrepiti razloge za njihov ponovni obisk.
Izrazito prevladujejo tuji gostje
Med obiskovalci Rogaške Slatine letos prevladujejo slovenski, hrvaški, italijanski in avstrijski gostje, medtem ko se med najpomembnejše trge po številu prenočitev uvrščajo tudi Ukrajinci.
»V zadnjih letih opažamo nekoliko večjo razpršenost trgov. Poleg tradicionalnih gostov pridobivamo tudi obiskovalce iz drugih, neevropskih trgov, hkrati narašča zanimanje domačih gostov za krajše oddihe in aktivna doživetja,« poudarja Samo Iršič, ki je na čelo javnega zavoda kot vršilec dolžnosti direktorja prišel maja letos.
Tuji gostje v slatinski občini sicer predstavljajo približno tri četrtine vseh prihodov in približno osemdeset odstotkov vseh nočitev. Mednarodni trg tako za občino ostaja ključnega pomena.
»Hkrati želimo tudi v prihodnje načrtno razvijati ponudbo za domače obiskovalce, ki predstavljajo pomemben del celoletnega turizma in pomembno prispevajo k stabilnosti turističnega povpraševanja celo leto,« še poudarja Iršič, ki meni, da ima Rogaška Slatina vse pogoje, da svojo prepoznavnost okrepi tako na domačem kot tujih trgih.
Največ zanimanja za stolp Kristal
Največji obisk med turističnimi znamenitostmi v Rogaški Slatini še naprej beleži stolp Kristal, ki je v dveh letih od odprtja pritegnil približno 150 tisoč obiskovalcev. Nekoliko skromnejši je na drugi strani obisk Aninega dvora, v katerem so v prvi polovici leta našteli malo manj kot tisoč obiskovalcev in izvedli dvaindvajset vodenih ogledov.
Povsem drugačno vlogo ima po besedah Iršiča Bobrov center. »Ta je zasnovan kot izobraževalni in doživljajski prostor, v katerem so bili izvedeni naravoslovni dnevi za več kot šestdeset otrok, lutkovne in interaktivne predstave, majhen družinski festival ter številne druge izobraževalne in promocijske dejavnosti. Njegovo uspešnost zato ocenjujemo predvsem na podlagi širšega vpliva na izobraževanje, osveščanje in kakovost doživetja obiskovalcev,« je poudaril. V Bobrovem centru so sicer v tem obdobju prodali približno 130 vstopnic.
Ključ je v povezovanju
Javni zavod za turizem in kulturo Rogaška Slatina, Občina Rogaška Slatina in večina hotelov za promocijo destinacije, razvoj turistične ponudbe in organizacijo dogodkov skupno letno namenijo približno sto tisoč evrov.
Za razvoj in trženje destinacije primaknejo še približno petdeset tisoč evrov, dodatna sredstva vlagajo tudi v različne kulturne, turistične in promocijske dogodke. Po besedah Iršiča je skupna promocija že prinesla pozitivne rezultate, a rezultati povezovanja bodo najbolj vidni šele čez leto ali več.
»Ves čas poudarjam, da je priložnost v tesnem povezovanju vseh turističnih in kulturnih ponudnikov destinacije Rogaška Slatina. Vsak člen mora prispevati svoje najvišje zmožnosti k skupnemu smelo zastavljenemu cilju postavitve Rogaške Slatine na vrh zdraviliškega in velneškega turizma v Sloveniji in med prve tri v Evropi do leta 2035. Če bo kateremu členu spodletelo, mu moramo drugi pomagati, da nam bo uspelo priti do zastavljenega cilja,« poudarja Iršič.
Vrhunska doživetja, dodana vrednost ...
Med pomembnimi področji razvoja izpostavlja vrhunska doživetja, zdraviliški turizem z večjo dodano vrednostjo, skupno blagovno znamko, digitalizacijo ponudbe, poslovni in kongresni turizem ter povezovanje kulture, kulinarike in lokalnih ponudnikov.
»Prepričan sem, da lahko še bolj povežemo vse turistične ponudnike v destinaciji ter skupaj ustvarimo še močnejšo zgodbo Rogaške Slatine,« še zaključi Iršič, ki svoje odločitve o tem, ali bo kandidiral tudi za polni mandat, za zdaj še ne želi razkriti.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.