Arhiv NTRC

Pravljico s to vsebino je v šestem razredu osnovne šole napisal Nik Škorjanc, ki je tudi sam neke vrste sivi flamingo, saj se je od nekdaj ločil od vrstnikov po tem, da je raje pisal, risal in bral, namesto da bi igral nogomet. Na področju književnega in likovnega ustvarjanja je zato dosegel že številne uspehe. Eden prvih je bilo osvojeno prvo mesto na natečaju v Avstriji na temo Bogastvo je tam, kjer so prijatelji. To mu je uspelo prav z omenjeno pravljico. »S tem se je začela moja umetniška pot,« pravi danes šestnajstletni dijak Gimnazije Slovenske Konjice. Na tem natečaju je zmagal že dvakrat, dvakrat je dosegel drugo mesto. Lani je postal tudi eden od trinajstih zmagovalcev razpisa Mladi upi 2021. Razpis Zavarovalnice Triglav je namenjen mladim nadarjenim posameznikom, ki se šele prebijajo na vrh in se zato težje potegujejo za profesionalna ali sponzorska sredstva za razvoj svojega talenta na področju športa, umetnosti in znanosti. Komisija je na osnovi dosežkov ocenila, da Nik na umetniškem področju veliko obeta in da si zasluži finančno spodbudo.

Pomembna domača podpora

In kaj bo Nik storil s tem denarjem? Načrtov je kar nekaj: »V knjižni obliki želim izdati svojo pravljico o flamingu. Želim tudi izpopolniti svoje znanje angleščine, da bom imel več umetniških možnosti zunaj meja Slovenije in da se bom lahko šel izobraževat tudi v tujino.«

Ker je pravljico napisal že pred leti, jo je malo v vmesnem času že spremenil, predvsem bi jo rad ponovno ilustriral, saj je v minulih letih na tem področju precej napredoval. »Rišem od malega. V družini in sorodstvu nas je veliko, ki se ukvarjamo s tem. Zato sem imel doma vedno veliko podpore in tudi prvo kritiko. Ker se zadnje čase zgledujem po abstraktnih umetnikih zunaj Slovenije, ki družini niso toliko znani, prihaja tudi kritika iz drugih krogov, na primer od mentorice v šoli, vrstnikov, ki se zanimajo za umetnost …« Vzornikov pravi, da ima veliko. Med avtorji ilustracij mu je na primer všeč Hana Stupica. Sicer pa skuša pri abstraktnih slikah izhajati iz svojih občutenj in predstav o svetu. Navdušuje se tudi nad fotografijo in tudi na tem področju je že osvojil nagrade.

Narava v ognju

Rad bere vse mogoče, sicer pa išče nova znanja na literarnem področju s pomočjo sodelovanja na različnih natečajih, kjer dobi tudi povratno informacijo o svojem delu, o tem, kaj je dobro in kaj bi bilo morda bolje drugače napisati. »Pred letom sem povsem spremenil slog pisanja na osnovi sodelovanja na delavnici, ki jo je vodila Nina Medved. Predstavila mi je drugačen zorni kot gledanja,« je zadovoljen Nik, ki je odprt za nove izkušnje, predloge, pripombe. »Veliko imam prijateljev, ki se ukvarjajo s kulturo in jim pokažem svoje izdelke, enako mentorjem, pripombe jemljem kot pozitivne.«

Žalosti ga, da je pesnikov in literarnih ustvarjalcev veliko, bralcev pa bolj malo, prav tako obiskovalcev razstav. »To je res ozek krog ljudi. Zato iščem nove, drugačne načine, ki bi pritegnili širši krog ljudi,« pravi mlad umetnik, ki je izdal že dve pesniški zbirki in imel že pred dvema letoma v Mariboru svojo prvo samostojno likovno razstavo. Prvo pesniško zbirko in razstavo je poimenoval Narava v ognju, saj so tako pesmi kot slike povezane z okoljem in s problemi onesnaženja. Predstavljajo štiri živalske vrste, ki jim grozi izumrtje, to so kozorog, netopir, čebela in človeška ribica. Ob tem opozarja tudi na negativne pojave v svetu, kot sta seksizem in homofobija.

Spoj slik in poezije

Nik sodeluje tudi v mednarodnem projektu Gegl (Globalno lokalno učenje), ki ga vodi Inštitut za afriške študije v Ljubljani, kjer je spoznal veliko novega o težavah sodobnega sveta, kot so onesnaževanje, nestrpnost … Na vse to skuša opozarjati tudi v svojih delih. Pripravlja svoj prvi umetniški dogodek, pri katerem bo povezal likovno izražanje in poezijo ter s tem opozoril na negativne pojave v svetu.

»Del mojega projekta, ki ga pripravljam, je vezan na okoljske teme, drugi del na sprejemanje sebe in na razmišljanje o tem, kako svet vpliva na nas, da si ne upamo biti to, kar smo, ker nas skrbi, kaj bodo rekli drugi. Ne upamo si rušiti okvirov, po katerih naj bi bili vsi povprečni in enaki. To me moti,« zrelo razmišlja šestnajstletnik, ki se je pogosto počutil kot sivi flamingo v pravljici in ga je prizadelo nesprejemanje okolice, a je v zadnjih letih osebnostno zrasel in pravi, da se ne obremenjuje več s tem, kaj ljudje menijo o njem in njegovi umetnosti, razen ko gre za poznavalce, ki vedo, o čem govorijo. Ko najdeš krog prijateljev, ki razmišljajo podobno in s katerimi lahko deliš svoje zamisli, je vse lažje.

Foto: Andraž Purg -  GrupA in osebni arhiv

Preberite več v Novem tedniku