Kaj vse se skriva v zaprašenih žalskih pismih?
Da stara pisma s poštnim žigom razkrivajo mnogo več, kot je videti na prvi pogled, že vrsto let poudarja znan žalski filatelist Veni Ferant. Z zbiranjem pisem, dopisnic in razglednic z žigom Žalca košček za koščkom odkriva delčke bogate zgodovine doline zelenega zlata. Do zdaj je izdelal in predstavil že več kot sto plakatov z različnimi zgodbami o Žalcu. »Tako na enem mestu zberem veliko zanimivih podatkov, ki so sicer razpršeni po različnih virih. Večina gradiva je iz moje lastne zbirke,« je poudaril Ferant, ki je tudi predsednik žalskega filatelističnega društva. Na zadnji razstavi v žalski knjižnici, ki je nadaljevanje ciklusa razstave Po sledeh zaprašenih žalskih pisem, je tako s pomočjo poštnih pošiljk med drugim razkril tudi, kako se je v Žalcu začela pot hmeljarstva.
»Poleg marsičesa zbiram tudi poštne žige žalske pošte iz vseh obdobij, pri čemer sem naletel na zanimive pošiljatelje ali prejemnike teh pošiljk. Na osnovi teh pošiljk sem začel iskati podatke o teh ljudeh in jih nato predstavil na plakatih,« je uvodoma pojasnil Veni Ferant, čigar ljubezen do zbirateljstva sega že v mladostniška leta. Predsednik žalskega filatelističnega društva vsako leto postreže z več razstavami. Že pred šestimi leti je v razstavi Po sledeh zaprašenih žalskih pisem raziskoval pot in življenje zgodovinarja in Polzelana Gregorja Čremožnika ter metalurga in Žalčana Ladislava Škete. Med drugim je predstavil tudi najstarejši znan poštni žig Žalca, ki je bil odposlan aprila 1868, pet mesecev pred drugim slovenskim taborom. Tokrat je z nadaljevanjem razstave v medobčinski žalski knjižnici razkril še več zgodb ter znanih in manj znanih imen, ki so v trgu in mestu pustila svoj pečat.
Foto: Andraž Purg
Več preberite v zadnji tiskani izdaji Novega tednika, ki je izšla 24. 10. 2024.
