Kako so nekoč v mlin nosili
V Vovkovem mlinu v Lokovini je prvo septembrsko nedeljo kot tiste davne dni ječalo žito, v njegovi okolici pa se je trlo obiskovalcev, ki so uživali ob žuborenju potočka, spremljanju kulturnega programa in okušanju domačih dobrot. Dolino mlinov, kjer so nekdaj žito mleli številni mlini, si zadnje desetletje in pol z obujanjem mlinarske obrti prizadevajo oživiti Pungartnikovi, lastniki Vovkovega mlina.

Temnjaški potok je nekoč dajal moč kar trinajstim mlinskim kolesom. Večina jih je skozi leta utihnila, danes od množice teh mlinov skorajda tudi ruševin ni več. Edini, ki je ohranjen do te mere, da v njem še lahko meljejo žito, je zgornji Vovkov mlin, star več kot 450 let. Mlin, ki je v preteklosti mlel žito za potrebe Kačjega gradu, je obratoval vse do leta 1991, ko je za vse svete neurje poškodovalo mlinsko kolo. Mojstrov, ki bi takšen mlin še znali spraviti v pogon, že tedaj ni bilo veliko, a se je le našel eden. Domačin Franc Dupelnik je pomagal pri tej nalogi, s finančnimi sredstvi sta Pungartnikovim priskočili na pomoč velenjska in dobrnska občina. Zgornji Vovkov mlin namreč sodi v velenjsko občino, spodnji pa v dobrnsko, čeprav sta samo nekaj metrov narazen.
Obudili stare običaje
Obnovljeni Vovkov mlin je leta 2007 znova začel mleti žito, zlasti z namenom prikazovanje te zanimive obrti turistom. Ti se v Dolini mlinov radi ustavijo in prisluhnejo, kako se je nekoč v mlin nosilo. Tega se starejši ljudje še dobro spominjajo, mlajši pa to spoznavajo z obujanjem te stare obrti.
Minulo nedeljo sta Kulturno umetniško društvo Dobrna in Turistično društvo Vinska Gora v sodelovanju z ostalimi društvi in posamezniki pripravili tradicionalno Mlinarsko nedeljo. Predstavili so stare običaje, ki žal vse bolj tonejo v pozabo. Na stojnicah so bile na voljo domače dobrote iz koruzne moke ter drugi izdelki in pridelki. Na prireditvenem prostoru so društva prikazala ličkanje in vezanje koruze, ki je bila rdeča nit tokratne prireditve. Zadišalo je tudi po dobrotah iz koruzne moke.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Foto: Andraž Purg - GrupA