RADEČE - Med ljudmi in za ljudi
»V prazničnem septembru se v Radečah znamo poveseliti. Vesel sem, da bomo letošnji občinski praznik obeležili tako, kot ga znamo in kot si vsi želimo, to je med ljudmi in za ljudi. V zadnjih dveh letih namreč to ni bilo mogoče, letos pa se vsi močno veselimo druženja. Naša društva so pripravila okrog petdeset prireditev, lepih dogodkov in verjamem, da bo med njimi vsak našel nekaj za svoj okus,« pravi župan Občine Radeče Tomaž Režun. Občina Radeče občinski praznik praznuje 8. septembra, ko se spominjajo izgnancev, ki so se v teh dneh leta 1945 vračali na svoje domove.
Občinski praznik je med drugim priložnost, da opozorite na uspešno izpeljane projekte in predstavite načrte. Kako ocenjujete zadnje leto?
Lahko bi ga poimenoval kot borbo za normalno življenje. Leto je bilo polno neznank in upam, da je tega zdaj konec. Če se ozrem na naložbeno področje, pa lahko rečem, da smo bili uspešni. Morda se je kakšna stvar zgodila z zamikom, na splošno pa velja, da projekte izvajamo po načrtih. V minulem letu smo tako v Hotemežu ob Savi uredili in predali namenu Ribiško vasico. Zabeležili smo že več kot 600 nočitev. Skupaj z državo smo uredili pločnik ob glavni cesti od mosta čez Savo do uvoza v Radeče, namenu ga bomo predali v teh dneh. Energetsko smo prenovili Dom kulture Radeče, na športnem igrišču bomo na atletsko stezo položili tartan … Lahko rečem, da smo veliko postorili, razlogov za veselje in proslavljanje ob prazniku tako ne manjka.
Kakšne posledice je v vaši občini pustila epidemija koronavirusa oziroma na katerem področju ste posledice najbolj občutili?
Predvsem pri najranljivejših. To so najmlajši in najstarejši občani. Zlasti generacija slednjih se mi je zelo zasmilila. Hudo mi je, ko pomislim, da smo pri starejših zadnji dve leti izgubili. Ko na primer obiščem društvo upokojencev in vidim, da je prisotnih manj članov kot pred tremi leti, je jasno, da se nekateri še vedno bojijo priti v družbo, med ljudi. Naša naloga zdaj je, da jih poskušamo spodbuditi in jim pomagati, da se vrnejo v normalno življenje. Na drugi strani so imeli težave tudi najmlajši. Prvošolčki gredo vsako leto na plavalni tečaj. Zadnji dve leti tega ni bilo in ti dve generaciji otrok sta bili prikrajšani za to izkušnjo. Mislim, da moramo kot družba narediti vse, da najranljivejšim pomagamo spet normalno zaživeti.
Slovenijo je zajel val podražitev. Kako se to odraža v vaši občini, pri občanih in pri občinskih projektih? Kako pomagate občanom lajšati draginjo?
Občinski projekti so se podražili za 20 do 30 odstotkov, medtem ko se pritok denarja ni povečal. Zaradi tega bo marsikateri morda manjši projekt po vrednosti, a zelo pomemben za občane, izpadel. To me res spravlja v slabo voljo. Sem pa po drugi strani zadovoljen, da imamo v Radečah razumevajoč občinski svet, ki se zaveda, da je treba ljudem pomagati. Tako se je Občina Radeče že konec minulega leta kot prva v Sloveniji odzvala na rastoče cene energije, s tem da je socialno šibkim občanom pomagala z enkratno subvencijo pri plačilu računov za elektriko. Želim si, da takšne pomoči ne bi bile več potrebne, a se bojim, da obeti niso nič kaj dobri.
S katerimi občinskimi projekti še želite izboljšati kakovost življenja občanov?
Načrtov je kar nekaj in dela zagotovo ne bo zmanjkalo ne glede na to, ali bom pri uresničevanju teh načrtov kot župan sodeloval jaz ali kdo drug. Vemo namreč, da so 20. novembra lokalne volitve. Občina sicer letos prvič sofinancira obnovo fasad v starem mestnem jedru. Lepo smo uredili desni breg Sopote, medtem ko nam levi breg ni najbolj v ponos, a se resno pogovarjamo o njegovi ureditvi. Zelo si želim, da bi tudi v našo občino prišel evropski projekt Rune in da bi tudi občani na obrobju občine imeli možnost dostopa do brezžičnega interneta. Seveda so potrebe tudi pri obnovi cest, izgradnji kanalizacije ...
Pomembna pridobitev je tudi ureditev državne ceste Zidani Most – Radeče ter že omenjenega pločnika od mostu čez Savo do uvoza v Radeče pred bencinskim servisom.
Ureditev ceste je bil državni projekt, na katerega smo čakali dolga leta. Hvala bogu je to zdaj urejeno. Sem pa prepričan, da bi na uresničitev projekta brez prizadevanj poslanca in sedanjega ministra Radečana Matjaža Hana še čakali. Zelo pereča je tudi problematika na odseku proti Hrastniku. Tudi ta del bo treba čim pred urediti. Pri ureditvi pločnika pa je Občina Radeče sofinancirala približno polovico vrednosti naložbe. Pot ob prometni glavni cesti je tako varnejša, zlasti za številne šolarje in ostale, ki morajo vsak dan po njej do železniške postaje.
Kako pa je z urejanjem lokalnih cest v občini?
V poletnih mesecih smo uredili del javne poti proti Magolniku v Krajevni skupnosti Svibno v dolžini okoli 800 metrov. Naložba je stala 180 tisoč evrov. Ob tem smo poskrbeli še za ureditev nekaj manjših cestnih odsekov. A žal v proračunu nimamo sredstev, da bi lahko na tem področju postorili še kaj več, saj nam je podražitev ostalih naložb »požrla« ta denar.
Radeče so postale prvo samooskrbno mestno jedro v državi, ki električno energijo pridobiva iz obnovljivih virov. Poleg tega je vas Zavrate v radeški občini prva 100-odstotno samooskrbna vas v Sloveniji. Kaj ti pridobitvi pomenita za občino in občane?
Veliko. Poudariti moram, da je bila to ideja domačina Gregorja Novaka, ki se s svojim podjetjem ukvarja s postavitvijo sončnih elektrarn. Do mene je prišel s predlogom, da bi vasico Zavrate naredili samooskrbno. Projekt smo uspešno izpeljali. Nato je prišla še ideja, da bi sončno elektrarno postavili še na radeški zdravstveni dom in na strehe drugih stavb. Za občane to pomeni nižje straške pri plačilu elektrike. Tisti odjemalci, ki so v središču mesta priključeni na isto transformatorsko postajo kot sončna elektrarna, imajo okoli 20 odstotkov nižji račun za elektriko.
Kakšne pa so potrebe po stanovanjih v občini? Kako rešujete stanovanjsko problematiko?
Stanovanj v Radečah je enostavno zmanjkalo. Imamo še en travnik na uvozu v Radeče, na katerem bi lahko zgradili prepotrebna stanovanja. Verjamem, da bomo našli partnerja, s katerim bi v javno-zasebnem partnerstvu izpeljali naložbo.
Splavarjenje po Savi velja za paradno turistično dejavnost v občini. Letos ste po dveh letih premora spet lahko pripravili tudi tradicionalno prireditev Dnevi splavarjenja. Kako ste zadovoljni z obiskom?
Prireditev je obiskalo ogromno ljudi. Tudi obisk splava je bil letos rekorden. V Radečah smo imeli tudi malo sreče. Kajti, ko je bila še cela država zaprta zaradi koronavirusa, je bila Posavska regija (kamor uradno sodi občina Radeče, op. p.) prva, kjer so marca lani lahko odprli terase gostinskih lokalov. Občina Radeče je bila v tem času kot nekakšen otoček, nekateri so ji rekli tudi »osvobojeno območje«. Ljudje so množično prihajali k nam. Zapomnili so si ta lep košček Slovenije in zdaj se tudi radi vračajo. Naša naloga pa je, da ta trend obdržimo, ponudbo še nadgradimo in obiskovalce presenečamo z novimi aktivnostmi.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Foto: SHERPA
